Navodilo za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij

Banka za posamezno prejeto zavarovanje (označeno po šifrantu 800. Oznaka zavarovanja) v polju 806. Pristop določitve vrednosti zavarovanja poroča eno izmed šifer z naslednjim nazivom, ki določa pristop (metodo) za določitev vrednosti zavarovanja:

3 Vrednotenje po tržni vrednosti (mark-to-market),

1 Ocena vrednosti s strani nasprotne stranke,

2 Vrednotenje s strani kreditodajalca,

5 Vrednotenje s strani tretje osebe,

4 Druga vrsta vrednotenja.

Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:

šifra 3 – vrednotenje po tržni vrednosti (mark-to-market) označuje pristop, pri katerem je vrednost zavarovanja (to je vrednost sredstva, ki se uporablja kot zavarovanje) določena na podlagi cen, po katerih ta sredstva kotirajo na delujočem trgu. Tak pristop se uporablja, zlasti ko gre za zavarovanje z zlatom (upošteva se cena, določena na organiziranih trgih zlata) ali zavarovanje v obliki delnic, ki so uvrščene na organizirani trg (upošteva se srednja vrednost, objavljena na borzi ali drugih organiziranih finančnih trgih);

šifra 1 – ocena vrednosti s strani nasprotne stranke označuje pristop, pri katerem vrednost zavarovanja oceni ponudnik oziroma nosilec zavarovanja. Tak pristop se uporablja, zlasti ko gre za zavarovanje z lastniškimi instrumenti (npr. poslovnimi deleži) in enotami ali deleži v investicijske sklade;

šifra 2 – vrednotenje s strani kreditodajalca označuje pristop, pri katerem je vrednost zavarovanja določena na podlagi lastne metodologije kreditodajalca ali je vrednotenje pod nadzorom kreditodajalca. To velja tudi, ko vrednotenje izvede zunanji ali notranji ocenjevalec vrednosti, ki ima potrebne kvalifikacije, znanje in izkušnje za izvajanje vrednotenja, vendar je odvisen od procesa odločanja o poslih, zavarovanih s premoženjem, katerega vrednost se ocenjuje. To je zlasti pomembno, ko gre za zavarovanje v obliki:

delnic, ki niso uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu in se vrednotijo na podlagi lastne metodologije kreditodajalca;

drugih finančnih instrumentov, ovrednotenih po metodologiji kreditodajalca;

nepremičnin, katerih tržna vrednost je bila ocenjena na podlagi cenitve, ki jo je izvedel ocenjevalec vrednosti, ki ga je najel kreditodajalec;

šifra 5 – vrednotenje s stranitretje osebe označuje pristop, pri katerem vrednost zavarovanja določi tretja oseba, ki je neodvisna od procesa odločanja o poslih, zavarovanih s premoženjem, katerega vrednost se ocenjuje, ali na podlagi metodologije, ki ni pod nadzorom kreditodajalca. To je zlasti pomembno, ko gre za zavarovanje v obliki:

delnic, ki niso uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu in se vrednotijo na podlagi metodologije, ki ni pod nadzorom kreditodajalca;

nepremičnin, katerih tržna vrednost je bila ocenjena na podlagi cenitve, ki jo je izvedel ocenjevalec vrednosti, ki je tretja oseba, na katero kreditodajalec ne more vplivati;

stanovanjskih nepremičnin, katerih tržna vrednost je ocenjena na podlagi statističnih modelov, ki niso pod nazorom kreditodajalca (npr. uporaba javno dostopnih indeksov cen nepremičnin, kar vključuje tudi neposredno upoštevanje posplošene vrednosti nepremičnine, izkazane v javni evidenci, ki jo vodi GURS);

šifra 4 – druga vrsta vrednotenja označuje pristop, ki ni vključen v nobeno drugo kategorijo vrednotenja. Ta pristop je zlasti pomemben, ko gre za zavarovanje, pri katerem se upošteva nominalna vrednost (npr. zavarovanje v obliki poroštva ali police življenjskega zavarovanja).

Dodatni opisi in primeri določanja ustrezne vrste za poročanje po šifrantu iz prvega odstavka tega člena so opisani v Priročniku AnaCredit (Part II – Data attributes, poglavje 9.4.6).