539. člen
(25. Vrsta zavarovanja)
(1)
Banka bilančne postavke finančnih instrumentov, ki jih banka ne poroča na ravni posameznega posla, označi po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja glede na vrsto prejetega ali danega zavarovanja za primer neplačila s šiframi z naslednjim nazivom:
-
01 Izpostavljenost/obveznost ni zavarovana,
-
02 Delnice in deleži,
-
03 Dolžniški vrednostni papirji,
-
05 Bančne vloge,
-
15 Enote kolektivnih naložbenih podjemov,
-
18 Stanovanjske nepremičnine,
-
19 Poslovne nepremičnine,
-
20 Pisarne in gospodarski objekti,
-
21 Zastavljene police življenjskega zavarovanja,
-
25 Zlato,
-
26 Krediti,
-
27 Odkupljene terjatve,
-
22 Drugo stvarno kreditno zavarovanje,
-
10 Zavarovanje pri zavarovalnici,
-
16 Nepreklicna jamstva Republike Slovenije,
-
23 Kreditni izvedeni finančni instrumenti,
-
24 Finančna poroštva razen nepreklicnih jamstev Republike Slovenije,
-
14 Drugo kreditno zavarovanje.
(2)
Pri poročanju bilančnih postavk finančnih sredstev imajo šifre iz prejšnjega odstavka naslednji pomen:
1.
šifra 01 – izpostavljenost/obveznost ni zavarovana označujeizpostavljenosti do komitentov, ki niso zavarovane (velja tudi za zavarovanja z lastnimi menicami ali drugimi oblikami lastnega poroštva dolžnika);
2.
šifra 02 – delnice in deleži označuje izpostavljenosti, zavarovane z delnicami ali deleži družb in lastnimi delnicami;
3.
šifra 03 – dolžniški vrednostni papirji označuje izpostavljenosti, zavarovane z obveznicami, državnimi zakladnimi menicami, komercialnimi zapisi, blagajniškimi zapisi, potrdili o vlogah ali drugimi dolžniški vrednostnimi papirji;
4.
šifra 05 – bančnevloge označuje izpostavljenosti, zavarovane z vlogami pri banki poročevalki ter drugih bankah in hranilnicah;
5.
šifra 15 – enote kolektivnih naložbenih podjemov označuje izpostavljenosti, zavarovane z enotami kolektivnih naložbenih podjemov, tj. delnicami investicijskih družb in enotami (točkami) vzajemnih skladov;
6.
šifra 18 – stanovanjske nepremičnine označuje izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami (vključno z zemljiščem), ki jih ima komitent v lasti, ali stanovanjskimi nepremičninami tretjih oseb. Označuje izpostavljenosti, zavarovane le s tistimi zemljišči in stanovanjskimi nepremičninami v gradnji, kot tudi praznimi dokončanimi stanovanjskimi nepremičninami v lasti investitorjev, za katere obstaja zagotovilo, da bo lastnik v zgrajeni stanovanjski nepremičnini prebival ali jo bo oddajal v najem. Če takega zagotovila ni, banka izpostavljenost označi s šifro 19 – poslovne nepremičnine;
7.
šifra 19 – poslovne nepremičnine označuje izpostavljenosti, zavarovane s poslovnimi nepremičninami (vključno z zemljiščem), ki jih ima komitent v lasti, ali poslovnimi nepremičninami tretjih oseb. Zavarovanje s poslovnimi nepremičninami zajema zavarovanje z nepremičninami, ki niso stanovanjske nepremičnine v skladu s 75. točko prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in se ne morejo razvrstiti v tip zavarovanja 18 – stanovanjske nepremičnine ali v tip zavarovanja 20 – pisarne in gospodarski objekti;
8.
šifra 20 – pisarne in gospodarski objekti označuje izpostavljenosti, ki so zavarovane s pisarnami ali gospodarskimi objekti, ki niso stanovanjske nepremičnine, in so opredeljene v prvem odstavku 126. člena Uredbe 575/2013/EU. Banka s to šifro označi izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami, ki hkrati izpolnjujejo naslednje pogoje iz Uredbe 575/2013/EU:
-
prevladujoči namen ali dejanska raba nepremičnine je povezana z opravljanjem gospodarske dejavnosti;
-
vrednost nepremičnine ni pomembno odvisna od kreditne kakovosti kreditojemalca (točka (a) drugega odstavka 126. člena Uredbe 575/2013/EU);
-
tveganje kreditojemalca ni pomembno odvisno od donosnosti zadevne nepremičnine (točka (b) drugega odstavka 126. člena Uredbe 575/2013/EU).
Banka pri uporabi šifre 20 sledi tudi pojasnilu v zvezi s pripoznavanjem nepremičnine kot poslovne lastnine, podanim v odgovoru EBA na vprašanje št. 2014_1214, ki je dostopen na spletni strani EBA;
9.
šifra 21 – police življenjskega zavarovanja označuje izpostavljenosti, zavarovane s policami življenjskega zavarovanja,v skladu z Uredbo 575/2013/EU;
10.
šifra 25 – zlato označuje izpostavljenosti, ki so zavarovane z zlatom v skladu z opredelitvijo iz Uredbe 575/2013/EU. Vključuje zlato v lastnem trezorju ali na posebni lokaciji. Zavarovanje z zlatom se poroča tudi v primeru, če to zavarovanje na podlagi Uredbe 575/2013/EU ni opredeljeno kot primerno zavarovanje;
11.
šifra 26 – krediti označuje izpostavljenosti, zavarovane s posojili (krediti), kakor so opredeljena v 5. poglavju Priloge A k Uredbi 549/2013/EU;
12.
šifra 27 – odkupljene terjatve označuje zavarovanje z odkupljenimi terjatvami, kot so opredeljene v točki (c) 85. odstavka dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451 kot krediti drugim dolžnikom, odobreni na podlagi računov ali drugih dokumentov, ki dajejo pravico do prejetja izkupička od poslov za prodajo blaga ali opravljanje storitev. V okvir te opredelitve spadajo vsi posli odkupov terjatev (z regresom ali brez). V obeh primerih se imetnik odkupljenih terjatev (to je dolžnik) v šifrantu 801. Oznaka ponudnika/nosilca zavarovanja označi kot ponudnik zavarovanja z odkupljenimi terjatvami;
13.
šifra 22 – drugo stvarno kreditno zavarovanje označuje izpostavljenosti, zavarovane z drugim stvarnim kreditnim zavarovanjem (npr. s premičninami) v skladu z Uredbo 575/2013/EU, razen oblik stvarnega kreditnega zavarovanja, zajetih v šifrah 02, 03, 05, 15, 18, 19, 20, 21, 25, 26 in 27;
14.
šifra 10 – zavarovanje pri zavarovalnici označuje izpostavljenosti, zavarovane pri zavarovalnici (brez polic življenjskega zavarovanja; te so vključene pod šifro 21);
15.
šifra 16 – nepreklicna jamstva Republike Slovenije označuje izpostavljenosti, zavarovane z:
-
nepreklicnimi garancijami oziroma jamstvi Republike Slovenije in
-
nepreklicnimi garancijami na prvi poziv SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka d. d.), ki so bile izdane do uveljavitve zakona, ki ureja zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov;
16.
šifra 23 – kreditni izvedeni finančni instrumenti označuje izpostavljenosti, zavarovane s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti iz točke (d) 129. odstavka dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451), ki niso skladni z opredelitvijo finančnega poroštva iz opisa šifre 24 in se vključujejo med primerne kreditne izvedene finančne instrumente iz 204. člena Uredbe 575/2013/EU;
17.
šifra 24 – finančna poroštva razen nepreklicnih jamstev Republike Slovenije označuje izpostavljenosti, zavarovane s finančnimi poroštvi, opredeljenimi v Prilogi A k MSRP 9 kot pogodbe, v skladu s katerimi mora izdajatelj opraviti določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila v prvotnem ali spremenjenem roku dolžniškega instrumenta (npr. bančne garancije, poroštva tretjih oseb, patronatske izjave, menični avali). V skladu z določbami 114. odstavka dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451 se kot finančna poroštva razvrstijo naslednje postavke iz Priloge I k Uredbi 575/2013/EU:
a)
poroštva, ki imajo lastnosti kreditnih nadomestkov;
b)
kreditni izvedeni finančni instrumenti, skladni z opredelitvijo finančnega poroštva;
c)
nepreklicni »stand-by« akreditivi, ki imajo lastnosti kreditnih nadomestkov;
18.
šifra 14 – drugo kreditno zavarovanje označuje izpostavljenosti, zavarovane z drugimi primernimi oblikami kreditnega zavarovanja, razen oblik kreditnega zavarovanja, zajetih v ostalih šifrah, ki jih banka v skladu z določbami MSRP upošteva oziroma bi jih upoštevala pri izračunu oslabitev ali poštene vrednosti finančnih sredstev oziroma rezervacij.
(3)
Banka kot zavarovana označi le tista finančna sredstva, prevzete in pogojne (zunajbilančne) obveznosti, pri katerih je v pogodbi s stranko določeno trajanje zavarovanja do odplačila dolga po teh instrumentih.
(4)
Če je posamezno finančno sredstvo, prevzeta ali pogojna zunajbilančna obveznost, zavarovana z več vrstami zavarovanj, banka poroča kombinacijo šifer za največ pet zavarovanj po dejanskem ali predvidenem vrstnem redu unovčljivosti ali boljše kakovosti, pri čemer se v tej kombinaciji obvezno pojavijo tudi šifre, ki se nanašajo na morebitna prejeta zavarovanja v obliki nepremičnin (šifre 18, 19 ali 20). Pri tem več istovrstnih zavarovanj (ne glede na vrstni red unovčljivosti) vključi v kombinacijo šifer samo enkrat (npr. poroštva dveh tretjih oseb, ki obe jamčita banki za odplačilo kredita kreditojemalca v celotnem znesku, označi s šifro 24 samo enkrat in ne s šifro 2424).
(5)
Banka po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označi tudi prejeta zavarovanja, ki se zaradi neizpolnjenih pogojev iz sklepa Banke Slovenije, ki ureja upravljanje kreditnega tveganja, ter Smernic o upravljanju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti ne upoštevajo pri izračunu popravkov vrednosti ali rezervacij za kreditne izgube, pri čemer vrednosti teh zavarovanj poroča z vrednostjo nič (pristop, ki se zasleduje tudi pri poročanju zavarovanj za izpostavljenosti do poslovnih subjektov na ravni posameznega posla v poročilih BS1VZ in BSZAV).
(6)
Banka za označena zavarovanja po šifrantu iz prvega odstavka tega člena poroča tudi vrednosti zavarovanj in informacije glede (ne)pokritosti knjigovodske vrednosti izpostavljenosti s temi zavarovanji po naslednjem pravilu:
1.
v vrednostne podatke od 58 do 78 vključi:
-
vrednosti za vsako vrsto prejetih zavarovanj;
-
znesek knjigovodske vrednosti bilančnih izpostavljenosti ali dela bilančnih izpostavljenosti (po oslabitvi), ki so nezavarovane;
-
znesek nezavarovane prevzete ali pogojne (zunajbilančne) obveznosti, zmanjšane za pripadajoči znesek oblikovanih rezervacij;
-
znesek preseženega zavarovanja nad knjigovodsko vrednostjo bilančne izpostavljenosti (po oslabitvi) in
-
znesek preseženega zavarovanja nad knjigovodsko vrednostjo prevzete ali pogojne (zunajbilančne) obveznosti;
2.
postavke z enakimi vrednostmi šifrantov, pri katerih prihaja do presežne vrednosti zavarovanja nad knjigovodsko vrednostjo po oslabitvah oziroma rezervacijah, z izpolnjenima vrednostnima podatkoma 68 in 78 ali vrednostnima podatkoma 58 in 78, označi po šifrantu 96. Pokritost z zavarovanji s šifro 1 – več kot 100-odstotna pokritost;postavke, pri katerih je vrednost zavarovanja nižja ali enaka knjigovodski vrednosti po oslabitvah ali rezervacijah, z izpolnjenima vrednostnima podatkoma 58 in 77 (vrednostna podatka 68 in 78 nista izpolnjena), po tem šifrantu označi s šifro 2 – 100-odstotna ali manj kot 100-odstotna pokritost;
3.
vrednost za vsako vrsto prejetih zavarovanj v vrednostnih podatkih od 59 do 67 in od 69 do 76 (ne pa tudi vrednostnih podatkov 58, 68, 77 in 78 ter posledično oznak po šifrantu 96. Pokritost z zavarovanji) poroča tudi pri odplačanih novih kreditih oziroma poslih (postavke A0408, A0410, A0416, A0418 in A0419, označene po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli s šifro 2 – nov odplačan posel);
4.
če je s posamezno vrsto zavarovanj zavarovanih več finančnih sredstev oziroma zunajbilančnih obveznosti, vrednost teh zavarovanj sorazmerno razdeli na posamezno finančno sredstvo oziroma zunajbilančno obveznost in posamezne dele te vrednosti vključi v ustrezne postavke, na katere se po vsebini nanašajo.
(7)
Banka označi finančne obveznosti do bank iz najetih kreditov in prejetih vlog (šifra S.122 iz šifranta 9. Sektor) ter finančnih obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev po šifrantu iz prvega odstavka tega člena s šifro 01 ali 16, ki imata naslednji pomen:
-
šifra 01 – terjatev ali obveznost ni zavarovana označuje obveznosti do komitentov iz izkaza finančnega položaja, ki niso zavarovane ali so zavarovane z eno izmed drugih oblik zavarovanja, razen nepreklicnega jamstva Republike Slovenije, ki ga banka označi s šifro 16 tega šifranta;
-
šifra 16 – nepreklicna jamstva Republike Slovenije označuje finančne obveznosti do komitentov iz izkaza finančnega položaja, zavarovane z nepreklicnimi garancijami oziroma jamstvi Republike Slovenije. Za te finančne obveznosti banka poroča tudi vrednost prejetega jamstva v vrednostnem podatku 64. Znesek zavarovanja z nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije.