33. člen
(obveznost opravljanja drugega dela)
(1)
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (kot npr. naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroči popoln ali delen zastoj delovnega procesa pri delodajalcu ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav.
(2)
Delavec mora začasno opravljati tudi drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi, v naslednjih primerih:
-
zmanjšanja ali povečanja obsega dela pri delodajalcu ali v posamezni organizacijski enoti,
-
nadomeščanja drugega delavca,
-
nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo na delovnem mestu,
-
nadomeščanja delavca, ki iz objektivnih razlogov ne sme zapustiti delovnega mesta, zaradi zagotovitve odmora med delom,
-
izvajanja ukrepov za varnost in zdravje pri delu,
-
v času odpovednega roka v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti,
-
v primerih uvajanja novih tehnologij, nove organizacije dela in novih proizvodnih programov, delovnih procesov, predlogov izboljšav in podobno.
(3)
Delodajalec mora pred začetkom opravljanja drugega dela oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po začetku dela delavcu izročiti pisni nalog za drugo delo.
(4)
Delo po določbah drugega odstavka tega člena lahko traja največ dva meseca v koledarskem letu.
(5)
Delavec mora biti usposobljen za varno opravljanje drugega dela.
(6)
Delavcu pripada v času opravljanja odrejenega dela iz drugega odstavka tega člena tista plača, ki je zanj bolj ugodna.