Uredba o državnem prostorskem načrtu za gradnjo daljnovoda 2 × 400 kV Cirkovce–Pince

Gradbišča se lahko uredijo le na območju državnega prostorskega načrta. Kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, območij za odlaganje presežkov materiala ter prevoznih in dostopnih poti. Območja za odlaganje presežkov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo na območju državnega prostorskega načrta, in sicer na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine, v gozdovih, na vodnih in priobalnih zemljiščih in ne na poplavnih območjih.

Gradbišča se organizirajo tako, da bodo ob posegu zaradi izkopov, manipulativnih površin, ureditve dostopnih poti in napeljave vodnikov poškodovane čim manjše površine, še posebej na območjih prednostnih habitatnih tipov. Za potrebe gradbišč se v največji mogoči meri uporabljajo že obstoječe ceste in poti, gradbišče pa naj se omeji na najmanjšo potrebno velikost. Če to ni mogoče, naj se zagotovijo stalne poti za mehanizacijo na takih mestih, na katerih bo poseg v obstoječo vegetacijo čim manjši in posek gozda skrčen na najmanjšo mogočo mero. Če so med gradnjo potrebne dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se pri tem upošteva trenutna raba zemljišča, ki ga to zadeva, in sosednjih zemljišč, omeji se poseg v relief in izvedejo vsa predpisana inženirsko biološka (odvodnjavanje, utrditev brežin) in krajinsko tehnična dela (ozelenitev brežin).

Zemeljski material se začasno odlaga zunaj območij vodotokov, prednostnih habitatnih tipov, kvalifikacijskih habitatnih tipov in nadomestnih habitatov, izkopani material se odlaga na predhodno določenih mestih in se v čim bolj koristno uporabi za sanacijo ureditve okolice stebrov in dovoznih poti, vendar tako, da ne poslabša kakovosti obdelave zemljišč. Morebitna začasna odlagališča presežka zemeljskega materiala se uredijo tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je treba vse ostanke začasnih odlagališč in začasnih dostopnih poti odstraniti.

Zaradi zagotovitve varnosti pred škodljivim delovanjem voda mora biti gradnja organizirana tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih. Odlaganje materiala v pretočne profile vodotokov ali na poplavna območja je prepovedano. Gradbena dela in napenjanje vodnikov se ne smejo izvajati na poplavljenih zemljiščih. Gradbeni posegi s težkimi stroji se izvajajo v suhem vremenu.

Na območju prečkanja vodotokov se dela izvajajo tako, da se ne poškoduje obvodna vegetacija ali pa je poškodovanje čim manjše. Izvajanje vzdrževalnih posekov višje drevesne zarasti (višje od 5 m) na vodnih in priobalnih zemljiščih je dopustno le ob prečkanjih ali lokalnih približevanjih. Zaradi optimalnega varstva pred škodljivim delovanjem voda, na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov in naprav, ki ovirajo normalen pretok vode in plavja. Ohraniti je treba neovirane dostope do vodne infrastrukture. Z gradbenimi stroji naj se ne posega v vodni prostor.

Med gradnjo se vsa začasna skladišča in pretakališča goriv in drugih nevarnih snovi zaščitijo pred možnostjo izliva v tla in vodotoke. Meteorna voda s ploščadi za pretakanje goriv in druga odpadna voda z gradbišč se po predhodnem čiščenju v lovilniku olja in usedalniku zbira v zbiralniku in se ponovno uporabi. Prestreženo olje in gorivo iz lovilnikov olj se redno in ustrezno oddajata pooblaščenemu zbiralcu skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadnimi olji. Skladišče vnetljivih snovi se uredi v tipskem zabojniku, opremljenem z lovilno posodo ustrezne prostornine, in zaščiti z varnostno ograjo. Med gradnjo se mora voditi evidenca uporabe nevarnih snovi na gradbišču.

Delovni stroji in vozila morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Delovni stroji in vozila, ki se uporabljajo pri gradnji načrtovanih ureditev, se oskrbujejo le na vnaprej določenih in ustrezno utrjenih ter neprepustnih površinah. Pri gradnji in izkopih je treba preprečiti morebitna izlitja nevarnih snovi. Na območju državnega prostorskega načrta se med gradnjo hrani le sprotna količina maziv in goriv. Za morebitno nesrečo ob razlitju nevarnih snovi v tla se pripravi poslovnik za ukrepanje (načrt ravnanja), na gradbišču pa se določi mesto za opremo za takojšnje ukrepanje, ki mora biti dostopno vsem zaposlenim.

Pri gradnji in vzdrževanju daljnovoda je treba zagotoviti varen prevoz in uporabo nevarnih snovi in naftnih derivatov, kamor spadajo različni izolacijski materiali, olja, maziva, goriva za mehanizacijo in podobno.

Gradnja se organizira in izvaja tako, da se čim bolj prepreči dodatno onesnaženje zraka. Poskrbi se za:

Med gradnjo ravni hrupa ne smejo biti presežene. Hrupna gradbena dela lahko potekajo le med 7. in 18. uro.

Na vodovarstvenih območjih se uporablja mehanizacija, ki pomeni najmanjše tveganje za onesnaženje vodnih virov. Gradbena dela se izvajajo v skladu z načrtom gradišča. Preveri ga hidrogeolog, ki na vodovarstvenih območjih tudi nadzoruje izvajanje del.