32.b člen
(ureditvena enota vas (v))
(1)
V ureditveni enoti vas (v) so dopustni odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov:
-
odmik objekta od parcelne meje javne prometne površine mora biti najmanj 4,0 m, manjši odmik do 2,5 m je dopusten v območju naselbinske dediščine s pisnim soglasjem upravljavca javne prometne površine oziroma upravljavca GJI,
-
ne glede na gornjo alinejo je objekt lahko postavljen do parcelne meje javne prometne površine na območjih, kjer je v grafičnem delu PUP določena gradbena linija in na lokacijah obstoječih objektov, ki so že postavljeni do parcelne meje javne prometne površine (v primeru rekonstrukcije, novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta ali novogradnje kot nadzidave obstoječega objekta),
-
odmik objekta od parcelne meje javne prometne površine je lahko večji od predpisanih odmikov v primeru rekonstrukcije ceste in novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta, ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti,
-
odmik objekta od drugih parcelnih mej sosednjih zemljišč je najmanj 4,0 m, manjši odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda mejaša,
-
odmiki med manj zahtevnimi objekti na isti gradbeni parceli morajo biti najmanj 8 m, stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje kmetije se lahko stikata,
-
lega objekta ob sosednji parcelni meji je dopustna v primeru nadomestitve obstoječega objekta, ki že stoji na parcelni meji, novogradnja s katero se nadomešča obstoječi objekt lahko odstopa od dimenzij obstoječega objekta v okviru meril in pogojev za posamezno ureditveno enoto.
(2)
V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
(3)
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
-
tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4, razmerje stranic je lahko manjše v primeru dvojčka ali drugih objektov, ki se medsebojno stikajo in se pogoj za podolgovato razmerje stranic objekta upošteva za sestavljen objekt;
-
višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 100 cm, v območju naselbinske dediščine pa 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm. Za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 160 cm, pritličje objekta pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom. Mansarda ima lahko izvedeni tudi dve etaži.
(4)
Za oblikovanje gospodarskih poslopij, obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja:
-
tloris: podolgovat, z razmerjem stranic osnovnega tlorisa vsaj 1:1,5, razmerje stranic je lahko manjše v primeru objektov, ki se medsebojno stikajo in se podolgovato razmerje stranic objekta upošteva za sestavljen objekt;
-
višina gospodarskih poslopij: največ K+P+1+M;
-
višina obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti: največ K+P+1+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm.
(5)
Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
(6)
Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.
(7)
Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami oziroma špirovci) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapu. Širina napušča mora biti najmanj 60 cm, merjeno vodoravno od zunanje strani fasade do linije kapa.
(8)
Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni ali v obliki frčad, strešine frčad morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°) in pultnih frčad, ki imajo lahko do 15°manjši naklon od osnovne strehe. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe, dolžina pultne frčade pa ne sme presegati ene polovice dolžine strehe. Strešna okna in frčade morajo biti odmaknjene od roba osnovne strešine min. 1,5 m. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni. V primeru dveh mansardnih etaž je v gornji mansardni etaži dopustno odpiranje strešin samo s strešnimi okni.
(9)
Balkoni v obliki gankov na objektih v območju naselbinske dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine so na čelnih fasadah stanovanjskih objektov dopustni v nadstropju in zatrepu, na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju, v pritlični etaži stanovanjskih objektov pa so dopustni samo nad delom stavbe, kjer je kletna etaža vidna.
(10)
Ograje balkonov oziroma gankov na objektih v območju naselbinske dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno.
(11)
Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki na objektih v območju naselbinske dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine niso dopustne.
(12)
Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba brezbarvnih zaščitnih sredstev in v sivi do grafitno sivi ali temnorjavi barvi.
(13)
Steklenjak/zimski vrt, ki predstavlja nadaljevanje osnovnega stavbnega volumna ali je izveden pod podaljšano streho osnovnega stavbnega volumna se upošteva pri izračun razmerja stranic objekta. Steklenjak/zimski vrt, ki je dodan k osnovnemu objektu kot arhitekturni element, se ne upošteva pri izračunu razmerja stranic objekta.