(1)
Regulacijska linija (RL) je črta, ki omejuje javne površine (površine za javni namen), ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih površin in je določena v grafičnem prikazu.
Preseganje regulacijske linije je dopustno:
-
v območju naselbinske dediščine za napušče, balkone in arhitekturne elemente do širine 1,5 m in dolžine do 5 m s pisnim soglasjem upravljavca javne površine,
-
pod nivojem urejenega terena za objekte GJI, javne podhode, svetlobnike,
-
dodatni sloji energetske sanacije objektov za obstoječe objekte.
Navedena preseganja so dopustna, če ta ne omejujejo funkcije in varnosti na javnih površinah.
(2)
Gradbena linija (GL) je črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu. Gradbena linija velja za vse etaže enako, preseganje gradbene linije je dopustno le:
-
za napušče, balkone in arhitekturne elemente do širine 2 m in dolžine do 5 m s pisnim soglasjem upravljavca javne površine,
-
pod nivojem urejenega terena za v celoti vkopane kletne dele objektov GJI, javne podhode, svetlobnike,
-
dodatni sloji energetske sanacije objektov za obstoječe objekte.
Kadar gradbena linija sovpada z regulacijsko linijo veljajo pogoji za regulacijsko linijo.
(3)
Gradbena meja (GM) določa skrajni zunanji rob, do katerega je lahko postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu. Gradbena meja velja za vse etaže enako, preseganje gradbene meje je dopustno le:
-
za napušče, balkone in arhitekturne elemente do širine 2 m in dolžine do 5 m s pisnim soglasjem upravljavca javne površine,
-
pod nivojem urejenega terena za v celoti vkopane kletne dele objektov GJI, javne podhode, svetlobnike,
-
dodatni sloji energetske sanacije objektov za obstoječe objekte.
Kadar gradbena meja sovpada z regulacijsko linijo veljajo pogoji za regulacijsko linijo.
(4)
Indeks zazidanosti je razmerje med zazidano površino objekta in gradbeno parcelo.
(5)
Zazidana površina je površina zemljišča, ki jo določa navpična projekcija zunanjih dimenzij stavbe na zemljišče.
V zazidano površino se štejejo tudi:
-
kletna etaža, ki sega nad koto urejenega terena;
-
zunanja stopnišča, ganki in hodniki, ki predstavljajo edini dostop v nadstropne prostore objekta;
-
rampe do garaž ali drugih delov objekta z višinsko razliko večjo od 1 m svetle višine in imajo ob strani podporne zidove ali kamnite zložbe, na enak način se obravnavajo tudi dovozi, ki so obojestransko obdani s podpornimi zidovi ali kamnitimi zložbami svetle višine nad 1 m (od kote tlaka rampe do vrha podpornega zidu);
-
deli podzemnih etaž objekta, ki pretirano segajo iz raščenega terena in so bili kasneje zasuti; za pretirano izstopajoče dele se štejejo tisti deli stavbe, ki segajo nad linijo terena, ki povezuje zgornjo in spodnjo koto zemljišča namenjenega gradnji, dopustna toleranca je nagib terena 2:1, ki se ga prikaže od spodnje kote zemljišča namenjenega gradnji.
V zazidano površino se ne šteje:
-
površina kleti, če je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena;
-
sekundarni deli stavb (npr. zunanja stopnišča in klančine, izvedene na terenu kot del zunanje ureditve, svetlobni ali prezračevalni jaški, nadstreški nad vhodi, balkoni, sončni zasloni, elementi cestne razsvetljave);
-
zazidane površine enostavnih in nezahtevnih objektov.