(1)
Varstvo kulturne dediščine se izvaja na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine. Evidenca o varstvu kulturne dediščine je razvidna v grafičnem prikazu PUP.
(2)
Za enote kulturne dediščine, zavarovane kot kulturni spomenik, določbe za oblikovanje iz tega PUP ne veljajo in se upoštevajo določbe akta o razglasitvi.
(3)
Za vse posege v kulturni spomenik ali vplivno območje kulturnega spomenika, za posege v varstveno območje dediščine in za posege v registrirano nepremično dediščino in njena vplivna območja je potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. V primeru neskladja drugih določb tega odloka s PUP za varstvo kulturne dediščine tega člena, se upoštevajo PUP za varstvo kulturne dediščine tega člena.
(4)
Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih:
1.
Za registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
-
tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-
gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
-
oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli);
-
funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;
-
sestavine in pritikline;
-
stavbno pohištvo in notranja oprema;
-
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin);
-
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah);
-
celovitost dediščine v prostoru in
-
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
2.
Za registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
-
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja);
-
odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote);
-
prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki);
-
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti);
-
naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela;
-
podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina);
-
odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega);
-
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade, tlorisni in višinski gabariti, naklon in oblika strehe, razporeditev, velikost in razmerje oken in vrat, členitev fasad in fasadnih elementov /venci, rustika, portali ipd./, stavbno pohištvo, barva in tekstura kritine);
-
oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in
-
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
3.
Za območja registrirane kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
-
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine);
-
značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa);
-
tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini);
-
tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice);
-
odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem;
-
avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov;
-
preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
-
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
4.
Za registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
-
avtentičnost lokacije;
-
fizična pojavnost objekta in
-
vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.
5.
Za registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Posegi in dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se arheološka najdišča ohranjajo. Posegi v posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma dopustni ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
-
če ni možno najti drugih rešitev ali
-
če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
6.
V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
Pri spremembi namembnosti gospodarskih poslopij v druge dopustne dejavnosti, v skladu z pogoji za namensko rabo prostora, je potrebno v območjih naselbinske dediščine ohranjati značilne podolgovate stavbne volumne, njihova razmerja in orientacijo. Nadomestitev obstoječih gospodarskih poslopij z značilnimi podolgovatimi razmerji stavbnega volumna z enim manjšim ali več manjšimi objekti ni dopustna. Dopustna so odstopanja do 20 % od obstoječega volumna.