39. člen
(usmeritve za razvoj gozdarstva)
(1)
Ključne usmeritve za posege v gozd in gozdni prostor so:
-
v strnjenih gozdnih kompleksih v gozdni in gozdnati krajini so dopustni manjši objekti za potrebe gozdarstva in lovstva, ki so potrebni za gospodarjenje z gozdovi in lov na divjadjo;
-
preprečuje se krčenje gozdnih zaplat na kmetijskih zemljiščih, ki so pomembne za krajinsko sliko pokrajine ali pa opravljajo pomembno biotopsko funkcijo in funkcijo koridorskih povezav;
-
posege v gozd se usmerja na robna območja, kjer prevladujejo gozdovi s slabšo zasnovo, ki so nastali z zaraščanjem kmetijskih površin in kjer ni izjemno poudarjenih ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda;
-
razvijanje turistične in rekreativne dejavnosti v območju gozdne krajine je potrebno uskladiti z določili gozdnogospodarskih načrtov v izogib morebitnih konfliktov med različnimi uporabniki prostora;
-
na izpostavljenih legah in v okolici večjih emisijskih virov je potrebno zagotoviti trajno prisotnost gozda;
-
pogoji za gospodarjenje in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč se po izvedbi posegov v gozd in gozdni prostor ne smejo poslabšati;
-
za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda v kmetijske namene je potrebno pridobiti soglasje oziroma dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije;
-
gospodarjenje z gozdovi temelji na trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdovi, ki je v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot ter trajnim in optimalnim delovanjem gozdov kot ekosistema ter uresničevanjem vseh njegovih funkcij;
-
gospodarjenje z gozdovi je možno v skladu z gozdnogospodarskimi načrti; za izvajanje gozdnogospodarskih načrtov in svetovanje lastnikom gozdov je pristojen Zavod za gozdove Slovenije.
(2)
Posegi v gozd in gozdni prostor morajo ohranjati ugodno stanje vseh avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter ne smejo bistveno ogroziti funkcij gozdov.
(3)
Ključne usmeritve za razvoj gozdarstva v občini so:
-
preprečuje se velike prostorske posege predvsem v strnjeno gozdno matico in uničevanje za krajinsko sliko in ekološko stanje pomembnih gozdnih zaplat na kmetijskih zemljiščih;
-
gradnja gozdnih prometnic se načrtuje in izvaja v skladu z veljavno gozdarsko, okoljsko in gradbeno zakonodajo, pri čemer se ne smejo ogroziti lastnosti, zaradi katerih so bila določena varovana območja narave opredeljena;
-
z namenom izboljšanja ekonomske vrednosti gozdov in zaradi povečanja njihove mehanske stabilnosti je potrebno v gozdovih izvajati gojitvena dela. Z namenom preprečitve škodljivih vplivov na gozd ter zaradi sanacije poškodovanega gozda, je potrebno v gozdovih izvajati varstvena dela;
-
ohranja se gozdove s posebnim varstvenim režimom, to so varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom;
-
zagotoviti je treba večnamensko rabo gozda, skladno z drugimi usmeritvami in preprečiti posege in dejavnosti v gozdu, ki onemogočajo zagotavljanje ekološke, socialne in proizvodne funkcije ter poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja;
-
pri gospodarjenju z gozdovi se upošteva načelo sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja ter večnamensko vlogo gozda;
-
doseči optimalno odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in zagotoviti ustrezno vzdrževanje obstoječe mreže gozdnih prometnic;
-
v skladu z načrti varstva pred požarom v naravnem okolju se izvaja preventivno varstvo pred požari.
(4)
Ohranja se:
-
gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes;
-
strnjene gozdne komplekse;
-
območje gozdov z izjemno poudarjenostjo socialnih in ekoloških funkcij;
-
območja manjših gozdnih zaplat, območja obvodne vegetacije in biokoridorje, kjer je poudarjena biotopska funkcija;
-
ohranja se gozdove, ki opravljajo pomembne ekološke (proti erozijske, biotske), socialne in lesno-proizvodne funkcije.
(5)
Gozdna krajina se ohranja še posebno v območju prevladujoče gozdne krajine Snežnik.
(6)
Mestni gozd mesta Ilirske Bistrice se razvija s poudarjeno socialno-ekološko funkcijo (zlasti rekreacijsko in proti erozijsko zaradi strmine terena). Umesti in vzdržuje se infrastrukturo (trim steza, sprehajalne poti, gozdna učna pot), ki omogoča kvalitetno rekreacijo obiskovalcev, hkrati pa zmanjšuje konflikte v prostoru. Prav tako je potrebno zagotavljati stalno pokritost tal z vegetacijo, zato se na tem delu gospodarjenje z gozdom prilagaja nadaljnjemu ohranjanju te funkcije.