Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ilirska Bistrica

G – Območja gozdov

Osnovna dejavnost:

– Gozdarstvo in dejavnosti opredeljene o namembnosti in dejavnosti dopustne v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.

Dopustni gradbeno inženirski objekti:

– Nove lokalne ceste in poti, katerih osi so prikazane v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN in poljskih poti, komunalnih, telekomunikacijskih ter energetskih vodov in naprav (vodi naj bodo speljani podzemno; nadzemna izvedba je dopustna le izjemoma, ob predhodni utemeljitvi). 

– Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, ki bistveno ne zmanjša obdelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki je v lokalnem javnem interesu in kjer zaradi specifičnih zahtev ni možno določiti druge lokacije in je prikazana v grafičnem prikazu strateškega dela na listu »2.1. Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura« ali listu »2.2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunalna in energetska infrastruktura«.

Pogojno dopustne dejavnosti, objekti in drugi posegi v prostor:

– Gozdarsko prostorsko-ureditvene operacije, skladno s predpisi o gozdovih in gozdnogospodarskimi načrti. 

– Sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov. 

– Vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda. 

– Vzpostavitev kmetijskih zemljišč v skladu z mnenjem pristojne javne gozdarske službe in zakonom o gozdovih. 

– Odkopavanja in nasipavanja gozdnih zemljišč z zemljino do višine 1,5 m nad terenom, če takšna dela ne predstavljajo poslabšanja pogojev za gojenje ali izkoriščanje in rabo gozda in če so takšna dela izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo gozdarstvo in so izven območij varovanj. 

– Postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov). 

– Ureditev prostorov za piknike (ob upoštevanju požarno-varstvenih predpisov). 

– V območju lokalnih in gozdnih cest je dopustna gradnja izogibališč to je utrjenega terena do 50 m². Če ureditve ne izvaja pristojni izvajalec gospodarske javne službe, morajo njeno izvedbo nadzorovati predstavniki izvajalca gospodarske javne službe.

– Gradnja škarp in podpornih zidov je dopustna le na delu kmetijskega zemljišča, ki meji na stavbno zemljišče oziroma prometno infrastrukturo pod pogojem, da je tak objekt potreben za ohranitev stabilnosti zemljišča. 

– Raziskovanje mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. 

– Postavitev objektov in ureditev za zaščito in reševanje v primerih naravnih in drugih nesreč v skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Merila in pogoji za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov:

– Ograjevanje gozdnih zemljišč ni dopustno razen za potrebe gozdarske dejavnosti in varovalne ograje za potrebe varovanja ali zaščite ob vodnih virih. 

– Izbor materialov za postavitev pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih. Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora (kamen, les). V primeru lesa morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. 

– Kovinski in plastični izbor materialov je dopusten le v primeru, da predstavlja kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih izvornih pomožnih kmetijskih objektov. 

– Gradnje objektov morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. 

– V prejšnjih alinejah navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe.

Druga merila in pogoji:

– Postavitev začasnih objektov je dopustna pod pogojem, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe. 

– Sanacije obstoječih površinskih kopov so dopustne z zasutjem z zemljino in z inertnimi materiali in rekultivacijo (zaraščanje zasutih površin) ali s sprožitvijo naravne sukcesije, če ne gre za poplavna območja ali območja varstva narave, izjemnih krajin ali kulturne dediščine in če je pridobljeno ustrezno dopustenje v skladu s predpisi.