113. člen
(skupni PIP – varstvo pred požarom)
(1)
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi območji naselij.
(2)
V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.
(3)
V obdobjih, ko je za posamezno območje v okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost in v drugih sušnih obdobjih je tam prepovedano:
-
kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj,
-
puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
(4)
Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Zasnova varstva pred požarom mora biti zasnovana v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah, ki določa varnostne ukrepe glede:
-
širjenja požara na sosednje objekte,
-
nosilnosti konstrukcije ter širjenja požara po stavbah,
-
evakuacijskih poti in sistemov za javljanje in alarmiranje
-
ter naprav za gašenje in dostop gasilcev.
(5)
Za primer požara je treba zagotoviti odmike od parcelnih mej in odmike med objekti ter požarne ločitve od parcelnih mej in med objekti z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte (ustrezni odmiki med objekti skladno z veljavno smernico za določitev požarnovarnostnega odmika med stavbami – smernica SZPV 204 – požarnovarnostni odmiki med stavbami ali drug veljaven predpis).
(6)
Objekti in kompleksi objektov morajo biti grajeni tako, da je ob požaru zagotovljena:
-
zadostna nosilnost konstrukcij posameznih objektov za določen čas v primeru požara,
-
zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo uporabnikom hitro in varno zapustitev stavbe,
-
zadostne količine sredstev za gašenje v primeru požara (voda – zunanji hidranti),
-
preprečitev širjenja požara med prostori različnih namembnosti in med posameznimi objekti,
-
zadostno število dovozov in dostopov za intervencijska vozila do objekta, kateri so tehnično opremljeni v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2010– Požarna varnost v stavbah,
-
proste intervencijske površine za potrebe objekta.
(7)
Ukrepi aktivne požarne in eksplozijske zaščite morajo glede na potencialne nevarnosti omogočati hitro gašenje začetnih požarov ter že razvitega požara z zunanjimi hidrantnimi priključki ob ustrezni pomoči gasilcev. Na območjih brez hidratnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, je treba zagotoviti požarne bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo treba požarno varnost. Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(8)
Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
(9)
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v veljavnem predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.