45. člen
(usmeritve za ohranjanje narave)
(1)
Pozornost je treba posvetiti konceptu celostnega varstva. Območja, kjer je treba zagotoviti posebno pozornost pri varstvu narave, so:
-
ožja in širša zavarovana območja,
-
območja predlagana za zavarovanje,
-
naravne vrednote,
-
območja, kjer se pričakuje ugotovitev obstoja naravnih vrednot,
-
posebna varstvena območja (Natura 2000),
-
ekološko pomembna območja,
-
habitatni tipi in prvine biotske raznovrstnosti.
(2)
Vzdržen prostorski razvoj vključuje štiri vidike ali dimenzije vzdržnosti: ekonomska, socialna, okoljska in kulturna. Varstvo narave je eden od nosilcev trajnostnega razvoja občine. Pri prostorskem načrtovanju je potrebna naravovarstvena območja obravnavati kot dejavnik kvalitete prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Ohranjena narava s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, katerega mora občina izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.