Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ilirska Bistrica

K1 – Območja najboljših kmetijskih zemljišč 

K2 – Območja drugih kmetijskih zemljišč

Osnovna dejavnost:

– Kmetijske dejavnosti in sicer le Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve.

Dopustni gradbeno inženirski objekti:

– CC-SI 221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi. 

– CC-SI 222 Lokalni cevovodi, lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja in lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi. 

– Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, ki bistveno ne zmanjša obdelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki je v lokalnem javnem interesu in kjer zaradi specifičnih zahtev ni možno določiti druge lokacije in je prikazana v grafičnem prikazu strateškega dela na listu 2.1: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura« ali listu 2.2: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunalna in energetska infrastruktura«.

Pogojno dopustne dejavnosti, objekti in drugi posegi v prostor:

– Kmetijske prostorsko ureditvene operacije, skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih. 

– Agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih. 

– Sanacije površinskih kopov z vzpostavitvijo kmetijskih zemljišč. 

– Postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov). 

– Raziskovanje mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. 

– Namakalni sistemi in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč. 

– V območju lokalnih in gozdnih cest je gradnja izogibališč, to je utrjenega terena do 50 m², dopustna le ob rekonstrukciji lokalnih cest.

– Gradnja škarp in podpornih zidov je dopustna le na delu kmetijskega zemljišča, ki meji na stavbno zemljišče oziroma prometno infrastrukturo pod pogojem, da je tak objekt potreben za ohranitev stabilnosti zemljišča. 

– Posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 

– Rekonstrukcije lokalnih cest, dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste. 

– Premični čebelnjak in pomožna kmetijska-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opore za trajne nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža. 

– Začasni objekt: kiosk oziroma tipski zabojnik; pomol, to je vstopno-izstopno mesto pristajanja in kratkotrajni privez čolnov; odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata; pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem prostoru; oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov; cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; začasna tribuna za gledalce na prostem; objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi.

– Smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami. 

– Objekt za rejo živali, ki se jih po prenehanju uporabe lahko odstrani. Po odstranitvi objekta je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen.

Merila in pogoji za postavitev in oblikovanje pomožnih objektov:

– Ograjevanje kmetijskih zemljišč ni dopustno razen za potrebe kmetijske dejavnosti in varovalne ograje za potrebe varovanja ali zaščite ob vodnih virih. 

– Izbor materialov za postavitev pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih. Priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora (kamen, les). V primeru lesa morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. 

– Kovinski in plastični izbor materialov je dovoljen le v primeru, da predstavlja kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti značilnih izvornih pomožnih kmetijskih objektov. 

– Gradnja objektov ne sme bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati. 

– Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni. 

– Globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob njih. 

– Na kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne okoljske in prostorske ter tehnološko-tehnične preveritve omogoči raziskovanje mineralnih surovin ter izvedba ukrepov za zaščito pred škodljivim delovanjem voda ob pogoju, da se izpad dohodka nadomesti z odškodnino in da se zemljišče ponovno povrne v kmetijsko rabo. 

– Agrarne operacije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.