29. člen
(usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)
(1)
Pri prostorskem načrtovanju naselij imata prenova in notranji razvoj naselij prednost pred širitvami naselij.
(2)
Razvoj poselitve se načrtuje v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami, vendar tako da se prepreči konflikte med različnimi rabami.
(3)
Pri načrtovanju razvoja naselij, to je prenove, notranjega razvoja naselja in širitve se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot.
(4)
Prednostno in intenzivneje se krepi naselja s pomembnejšo funkcijo v policentričnem urbanem sistemu, ki predstavljajo tudi zaposlitvene centre:
-
mesto Ilirska Bistrica z naselji Zemonska Vaga – Dolnji Zemon, Koseze in Zarečje v neposredni bližini občinskega središča mesta Ilirska Bistrica,
-
Podgrad s Hrušico kot bivalnim zaledjem,
-
Knežak – Bač in
-
Jelšane.
(5)
Razvoj mesta Ilirska Bistrica se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.
(6)
Pri urejanju naselij ima prednost notranji razvoj, ki teži k zgoščevanju poselitve na nezazidanih površinah in površinah, ki so premalo izkoriščena ob upoštevanju zagotovitve kvalitetnih bivanjskih pogojev z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji.
(7)
Posebno pozornost se posveča prenovi kvalitetne kulturne dediščine in druge stavbne dediščine v jedrih naselij, s katero se ohranja identiteto naselij. V takšnih jedrih bo imela prenova prednost pred novogradnjo.
(8)
S širitvijo se zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih, turističnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za razvoj občine in regije.
(9)
Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij je potrebno:
-
zagotavljati izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja turizma in podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem);
-
ohranjati obstoječo gostoto prebivalcev in s tem povezano kvaliteto bivalnega in delovnega okolja.
(10)
Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se:
-
izboljša raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo;
-
izboljša raven ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine kot kakovostno grajeno javno dobro, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek in podobno;
-
poveča pogostost in kvaliteto vključevanja javnih prostorov urbane in ruralne strukture;
-
zagotovi raznolikost zelenih in drugih javnih odprtih površin glede vloge, uporabnosti in njihovega pomena za prepoznavno podobo naselja;
-
v središča naselij prednostno umešča javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami;
-
v čim večji možni meri ohranja elemente tradicionalne kulturne krajine s povezavami v odprt prostor z namenom ohranjanja visoke stopnje biotske raznovrstnosti (zlasti zaradi zagotavljanja koridorjev za ogrožene in zavarovane živalske vrste).
(11)
Vodni in obvodni prostor, gozdove, naravne vrednote in sestavine biotske raznovrstnosti (zlasti habitate zavarovanih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst) se vključujejo v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin ter obvodnih prostorov.
(12)
Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter ustrezne povezave z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave.
(13)
Postavitev kmetijskih pomožnih objektov se usmerja izven območij naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih ter zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst in habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranja v ugodnem stanju.
(14)
Obstoječe prostorske ureditve izven območij naselij predstavljajo prostorske ureditve, ki služijo:
-
neposredno kmetijski, gozdarski (lovski) ali turistični dejavnosti (turistična destinacija Mašun, Sviščaki, Mola, Klivnik ter območja turističnih kmetij in drugi dopolnilni turistični projekti);
-
opravljanju gospodarskih javnih služb (območja prometnih površin in območja energetske in okoljske infrastrukture).