Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ilirska Bistrica

Mesto Ilirska Bistrica je sestavljeno naselje nastalo z zlitjem starega trškega jedra Ilirske Bistrice in samostojnega naselja Trnovo s širitvami ob komunikacijah in ob železniški progi.

Mesto sestavljajo naslednja območja: območje mestnega jedra Ilirske Bistrice, območja Trnovo, območja nastala ob glavni državni cesti, stanovanjska območja, industrijska območja ob železniški progi. Velik del predstavljajo degradirana in opuščena industrijska območja (območje TOK in Topol). Ilirsko Bistrico omejujejo območja Nature 2000, ekološko pomembna območja, območja najboljših kmetijskih zemljišč, poplavna območja in reliefno strmejša gozdna zemljišča.

Oblikovanje mesta označuje lega med vznožjem Gradišča, Stražice in Solne ter reko Reko s pritoki. Mesto označuje prometna lega ob glavni državni cesti z močnim tranzitnim prometom skozi mesto ter železniška proga.

Osnovna usmeritev v oblikovanju je varovanje in vzpostavljanje prepoznavne podobe naselja ter varovanje in vzpostavljanje kakovostnih ambientov naselja.

Ključni strateški usmeritvi notranjega razvoja urbanega območja sta prenova območij kulturne dediščine in prenova degradiranih območij in urejanje neustrezno izkoriščenih zemljišč. V mestnem središču, ki je v posameznih delih delno degradirano, je potrebno ohranjati objekte kulturne dediščine in predvideti saniranje degradiranih delov, pri čemer se upošteva urbane oblike in arhitekturo, mešanje urbanih rab in primerne gostote, možnosti večkratne rabe prostora, socialno in kulturno različnost, varnost in kvalitetno prebivanje, varstvo in razvoj kulturne dediščine ter možnosti za zmanjšanje rabe osebnega avtomobila in energije. Na tem območju je potrebno ohranjati obstoječe gradbene linije in zasnovo javnih površin ob vodotokih.

Varuje se značilna podoba mesta z omejitvijo širitev izven višinsko določenega reliefnega robu pozidave na območju starega mestnega jedra ohranjanje dominantne lege cerkve Sv. Petra na manjši naravni vzpetini. Pri tem je potrebno posvetiti posebno pozornost oblikovanju vstopa v mesto.

Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju nove mestne ceste, ki bo s prestavitvijo postala glavna cesta skozi mesto. Cesta naj dobi elemente mestne promenade. Ob cesti se vzpostavi drevored, kjer so za to prostorske možnosti. Ob tej ulici naj se nizajo javni programi, hkrati pa naj bo opremljena z drevoredom, tlaki, razsvetljavo itd. na način, da je prijetna za sprehajanje. Obstoječe žepe, manjše zasnove trgov ob cesti se poudari in uredi ter poveže z javnim programom v pritličjih objektov. Območje starega poselitvenega jedra se navezuje na to cesto z urejenimi pešpotmi.

Za oblikovanje mesta je ključno ohranjanje zelenih površin v naselju ter njihova sonaravna ureditev skladno z usmeritvami za varovanje teh območij, ohranitev zelenih površin območja pokopališča, ki se nadaljuje preko parkovnih površin objektov na Vidmu ter Brinškovega hriba (Hrib svobode). Za oblikovanje mesta je ključna ohranitev zelenega robu (višinska omejitev) na severu in zahodu.

Ohranjati je treba merilo in značilne poglede (na kakovostne naravne in oblikovane prvine, dominante v prostoru, reliefne ali vegetacijske izpostavljene robove …), kakor tudi krajinske značilnosti v odprtem prostoru. Pri vseh gradnjah je treba pri umestitvi upoštevati razmerje do naselja, zaselka ali skupine hiš, pri oblikovanju pa lokalno stavbno tipologijo objektov (arhitekturno oblikovanje, materiali, izvedba). Še posebej premišljeno (višinski gabarit, tlorisna razporeditev, značilni pogledi, oblikovanje) je treba načrtovati gradnjo večjih objektov (npr. gostinski, obrtno proizvodni objekti ali gospodarska poslopja).