37. člen
(vrste dodatkov)
(1)
Javnim uslužbencem pripadajo:
1.
položajni dodatek,
2.
dodatek za delovno dobo,
3.
dodatek za mentorstvo,
4.
dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta,
5.
dodatek za dvojezičnost,
6.
dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva,
7.
dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva,
8.
dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času,
9.
dodatek za pripravljenost in
10.
dodatki za prepovedi in omejitve.
(2)
Javnim uslužbencem pripadajo dodatki le v primerih in pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
(3)
Kadar dodatek ni določen v nominalnem znesku, je osnova za obračun dodatka osnovna plača javnega uslužbenca.
(4)
Dodatki iz prvega odstavka tega člena se izplačujejo v višini, določeni z zakonom, podzakonskim aktom ali kolektivno pogodbo za javni sektor. Če je javni uslužbenec zaposlen za krajši delovni čas od polnega, mu dodatki, ki so določeni v nominalnem znesku, pripadajo v ustreznem deležu glede na delovni čas zaposlitve, razen v primeru, ko se dodatki izplačujejo za začeto uro opravljanja dela v določenih pogojih.