Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (ZPVGPŽ)

Komisija o obstoju domnevnega vojnega grobišča obvesti policijo, državno tožilstvo in Zavod za varstvo kulturne dediščine. Komisija obvesti tudi lastnike in imetnike drugih stvarnih pravic o obstoju domnevnega vojnega grobišča na njihovem zemljišču ter o načrtovanih posegih na njihova zemljišča, o začasnih zavarovanjih in obeležitvah. Za omejitve lastninske pravice in možnost razlastitve se uporabljajo določila Zakona o vojnih grobiščih.

Policija, državno tožilstvo oziroma preiskovalni sodnik morajo ob odkritju posmrtnih ostankov v vojnem grobišču postopati po zakonu, ki ureja kazenski postopek. Vodenje in usmerjanje vseh preiskovalnih dejanj policije v zvezi z vojnim grobiščem, predvsem pa v zvezi z identiteto žrtev, storilci in okoliščinami smrti se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek.

V zvezi s posmrtnimi ostanki v vojnem grobišču se brez odlašanja izvedejo postopki zavarovanja dokazov v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, da se omogoči nadaljevanje postopka po zakonu, ki ureja kazenski postopek. Zavarovanje dokazov na območju vojnega grobišča mora biti izvedeno v najkrajšem možnem času tako, da ne ovira nadaljnjih postopkov komisije, ki mora postopke iz svoje pristojnosti izvajati ne glede na nadaljnji potek kazenskega postopka, kolikor to ne ovira poteka tega postopka.

Postopek odkrivanja domnevnega vojnega grobišča na terenu se začne s sondiranjem. O pričetku postopka sondiranja odloči komisija in o tem obvesti lastnike in imetnike stvarnih pravic na zemljišču, kjer se bo izvajalo sondiranje. Glede omejitev lastninske pravice lastnikov zemljišč, na katerih je potrebno izvesti ukrepe za začasno zavarovanje, se smiselno uporabljajo določila Zakona o vojnih grobiščih.

Sondiranje se izvaja na domnevnih vojnih grobiščih, kjer ni znana točna lokacija mesta zakopa žrtev, in na grobiščih, kjer je nujno zamejiti obseg grobišča (protitankovski jarki, bombni kraterji, jame ...). Sondiranje se izvaja tudi na mestih, kjer ustni viri nakazujejo grobišče, terenski ogled pa ne omogoča določitve točne lokacije grobišča.

Sondiranje se opravi po kriterijih, ki jih določi pristojno ministrstvo v tehnični specifikaciji javnega razpisa, na predlog komisije. Izvede se strojno ali ročno, v obsegu vkopa 1 m x 1 m ali 0,5 m x 2 m do globine kostnih ostankov. V primeru posebnih okoliščin in razlogov se izvajalec in predstavnik ministrstva in komisije odločijo za drugačno izvedbo sondiranja, ki bi pripeljala do potrditve prikritega grobišča.

Najdeni posmrtni ostanki se zavarujejo in dokumentirajo po forenzičnih načelih (fotodokumentacija, zavarovanje sledi poškodb, izolacija in identifikacija najdenih predmetov). Najdene posmrtne ostanke zavaruje in dokumentira komisija.

Če se prikrito vojno grobišče nahaja na lokaciji, ki je varovana po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, je pred posegom vanj potrebno pridobiti tudi kulturnovarstveno soglasje in kulturnovarstvene pogoje, določene z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine. V primerih, ko območje posameznega prikritega vojnega grobišča ni varovano zaradi drugih, z zakonom določenih kulturnih vrednot, določbe o pridobitvi navedenih soglasij in pogojev ter drugih dovoljenj, določenih z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, za posege, urejene s tem zakonom, ni potrebno.