1.
Kadar:
a)
podjetje pogodbene jurisdikcije zajetega davčnega sporazuma doseže dohodek v drugi pogodbeni jurisdikciji in prvo omenjena pogodbena jurisdikcija ta dohodek obravnava kot dohodek, ki se pripiše stalni poslovni enoti tega podjetja v tretji jurisdikciji, in
b)
se dobiček, ki se pripiše tej stalni poslovni enoti, oprosti davka v prvo omenjeni pogodbeni jurisdikciji,
se ugodnosti po zajetem davčnem sporazumu ne uporabljajo za kateri koli del dohodka, ki se v tretji jurisdikciji obdavči z davkom, nižjim od 60 odstotkov davka, s katerim bi se ta del dohodka obdavčil v prvo omenjeni pogodbeni jurisdikciji, če bi bila ta stalna poslovna enota v prvo omenjeni pogodbeni jurisdikciji. V takem primeru se kateri koli dohodek, za katerega se uporablja ta odstavek, še naprej obdavčuje v skladu z domačim pravom druge pogodbene jurisdikcije ne glede na katere koli druge določbe zajetega davčnega sporazuma.
2.
Prvi odstavek se ne uporablja, če je dohodek, ki izhaja iz druge pogodbene jurisdikcije, kot je opisano v prvem odstavku, dosežen z ali v povezavi z dejavnim opravljanjem poslovne dejavnosti prek stalne poslovne enote (ki ni poslovna dejavnost izvajanja, upravljanja ali preprosto imetništva naložb za račun podjetja, razen če gre za bančne ali zavarovalniške dejavnosti ali dejavnosti v zvezi z vrednostnimi papirji, ki jih opravlja banka, zavarovalnica oziroma registrirani trgovec z vrednostnimi papirji).
3.
Če se v zvezi z delom dohodka, ki ga doseže rezident ene pogodbene jurisdikcije, ugodnosti na podlagi zajetega davčnega sporazuma v skladu s prvim odstavkom ne priznajo, lahko pristojni organ druge pogodbene jurisdikcije v zvezi s tem delom dohodka te ugodnosti kljub temu prizna, če na podlagi zahteve, ki jo predloži ta rezident, ugotovi, da je priznanje teh ugodnosti upravičeno glede na razloge, zaradi katerih ta rezident ni izpolnjeval zahtev iz prvega in drugega odstavka. Pristojni organ pogodbene jurisdikcije, ki mu je rezident druge pogodbene jurisdikcije predložil zahtevo v skladu s prejšnjim stavkom, se pred odobritvijo ali zavrnitvijo zahteve posvetuje s pristojnim organom te druge pogodbene jurisdikcije.
4.
Prvi do tretji odstavek se uporabljajo namesto določb zajetega davčnega sporazuma, s katerimi se ne priznavajo ali se omejujejo ugodnosti, ki bi se sicer podelile podjetju pogodbene jurisdikcije, ki doseže dohodek v drugi pogodbeni jurisdikciji, ki se pripiše stalni poslovni enoti tega podjetja v tretji jurisdikciji, ali če zajeti davčni sporazum ne vsebuje takih določb.
5.
Pogodbenica si lahko pridrži pravico:
a)
da se ta člen v celoti ne uporablja za njene zajete davčne sporazume;
b)
da se ta člen v celoti ne uporablja za njene zajete davčne sporazume, ki že vsebujejo določbe, opisane v četrtem odstavku;
c)
da se ta člen uporablja le za njene zajete davčne sporazume, ki že vsebujejo določbe, opisane v četrtem odstavku.
6.
Vsaka pogodbenica, ki ni dala pridržka iz pododstavka a ali b petega odstavka, depozitarja uradno obvesti, ali vsak od njenih zajetih davčnih sporazumov vsebuje določbo, opisano v četrtem odstavku, in če jo vsebuje, navede številko člena in odstavka vsake take določbe. Kadar vse pogodbene jurisdikcije pošljejo tako uradno obvestilo v zvezi z dano določbo zajetega davčnega sporazuma, se ta določba nadomesti z določbami prvega do tretjega odstavka. V drugih primerih prvi do tretji odstavek prevladajo nad določbami zajetega davčnega sporazuma le, če so te določbe nezdružljive s temi odstavki.