(1)
V času trajanja specializacije ima specializant glavnega mentorja. Za izvajanje specializacije na posameznih specializantskih mestih ima specializant področne mentorje.
(2)
Naloge glavnega mentorja so naslednje:
1.
pripravi individualiziran program specializacije svojemu specializantu, ki ga potrdi zbornica,
2.
usklajuje in nadzira potek specializacije ter s tem zagotavlja, da specializacija poteka v skladu s programom specializacije,
3.
sodeluje s področnimi mentorji in spremlja njihovo delo,
4.
ocenjuje napredovanje znanja specializanta,
5.
predlaga podaljšanje določenega dela specializacije, če ugotovi, da specializant v predvidenem času ni pridobil zadostnega obsega znanja in veščin,
6.
organizira skupinske oblike izobraževanja specializantov.
(3)
Področni mentor usposablja in nadzira specializanta, potrjuje pridobljene kompetence in glavnemu mentorju poroča o napredovanju znanja specializanta. Poleg tega sodeluje pri skupinskih oblikah usposabljanja specializantov. Področni mentor izvaja mentorstvo posredno in neposredno.
(4)
Glavnemu in področnim mentorjem se zagotavljajo:
-
plačilo v skladu s kolektivno pogodbo,
-
čas za kakovostno delo z vsakim specializantom v skladu s programom mentorskega dela,
-
čas za dodatno usposabljanje v trajanju dveh delovnih dni letno.
(5)
Podrobnejša navodila za delo glavnega mentorja in področnih mentorjev določi zbornica v Navodilih za mentorje, ki jih objavi na svoji spletni strani.