Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R51A Jarše–Sneberje

Globina in način polaganja plinovoda na kmetijskih zemljiščih se prilagodita tako, da je kmetijska proizvodnja po končani gradnji kar najmanj omejena. Gradbena in strojna dela pri gradnji plinovoda se izvajajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil.

Nad plinovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, ne obdeluje zemljišče, globlje od 0,5 m, in ne postavljajo opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

Pri prečkanju hidromelioracijskih območij se nadkritje nad plinovodno cevjo poveča. Če se posega v hidromelioracijski sistem, se drenažne cevi prerežejo in po vgradnji plinovoda obnovijo na celotnem delovnem pasu v kakovosti, kakršna je bila pred gradnjo. Med obratovanjem plinovoda se zagotovi nemoteno delovanje hidromelioracijskega sistema.

Z rodovitno prstjo se ravna v skladu z določbami 26. člena te uredbe.

Med gradnjo in po njej se omogoči nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč.

V gozdu je delovni pas čim ožji.

Globina vkopa plinovoda skozi gozd je taka, da prenese obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju lesa na tovorna vozila.

Sečnja v delovnem pasu plinovoda se izvede selektivno tako, da se v največji možni meri ohranijo srednje velika in velika drevesa. Rob preseka je valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen. Prepreči se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.

Zunaj 5-metrskega pasu na obeh straneh plinovoda se do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas od 2,5 m do 5 m levo in desno od osi plinovoda se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s širokim ekološkim razponom in veliko obnovitveno sposobnostjo. Izvede se manj gosta zasaditev, ki tvori vegetacijski okvir in določa mejo vzdrževanja med obratovanjem. Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija).

Širina preseke v gozdovih z ekološkimi ali socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti med obratovanjem ne sme presegati 5 m (2 × 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda), zato se pas od 2,5 do 5 m od osi plinovoda na vsako stran zasadi z grmovnicami, pas od 5 m do roba delovnega pasu pa z gosto zasaditvijo avtohtonega drevesnega rastja.

Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča in začasne dovozne poti do kmetij, kmetijskih in gozdnih zemljišč vrnejo v prvotno stanje, poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah se sanirajo, iz gozda se odstrani ves neporabljeni material in omogoči se nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi.

Vsi posegi v gozdu se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo področje upravljanja z gozdovi.