9. člen
– Kazniva dejanja pranja denarja
1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, da v svoji nacionalni zakonodaji opredeli kot kazniva naslednja naklepna dejanja:
a)
zamenjavo ali prenos premoženja, za katero se ve, da je premoženjska korist, da se skrije ali prikrije nezakonit izvor premoženja ali pomaga osebi, udeleženi pri storitvi predhodnega kaznivega dejanja, da se izogne pravnim posledicam svojega ravnanja;
b)
skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, kraja premoženja, razpolaganja z njim, njegovega gibanja, lastništva premoženja ali pravic v zvezi z njim, kadar se ve, da je tako premoženje premoženjska korist;
in ob upoštevanju svojih ustavnih načel in temeljnih zasnov pravnega sistema:
c)
pridobitev, posest ali uporabo premoženja, kadar se ob prejemu ve, da je bilo tako premoženje premoženjska korist;
d)
udeležbo, povezovanje ali tajni dogovor o storitvi ali poskusu storitve katerega koli kaznivega dejanja, določenega v skladu s tem členom, ter pomoč, napeljevanje, omogočanje in svetovanje pri storitvi takega kaznivega dejanja.
2. Za izvajanje ali uporabo prvega odstavka tega člena:
a)
ni pomembno, ali je bila pogodbenica pristojna za obravnavo predhodnega kaznivega dejanja;
b)
se lahko določi, da se kazniva dejanja, opredeljena v omenjenem odstavku, ne nanašajo na osebe, ki so storile predhodno kaznivo dejanje;
c)
se o vedenju, naklepu ali namenu kot zahtevanem elementu kaznivega dejanja, opredeljenega v omenjenem odstavku, lahko sklepa na podlagi objektivnih, dejanskih okoliščin.
3. Vsaka pogodbenica lahko sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, da v skladu s svojo nacionalno zakonodajo opredeli kot kazniva tudi vsa ali nekatera dejanja, navedena v prvem odstavku tega člena, v vsakem ali obeh spodaj naštetih primerih, kadar je storilec:
a)
sumil, da je bilo premoženje premoženjska korist,
b)
moral domnevati, da je bilo premoženje premoženjska korist.
4. Pod pogojem, da se prvi odstavek tega člena uporablja za vrste predhodnih kaznivih dejanj iz dodatka h konvenciji, lahko vsaka država ali Evropska skupnost ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da se prvi odstavek tega člena uporablja:
a)
samo, če je za kaznivo dejanje predpisana kazen zapora ali izdana odločba o priporu v trajanju več kot eno leto, ali za tiste pogodbenice, ki imajo določeno spodnjo mejo za kazniva dejanja v svojem pravnem sistemu, če je za kaznivo dejanje predpisana kazen zapora ali izdana odločba o priporu v trajanju več kot šest mesecev, in/ali
b)
samo za predhodna kazniva dejanja s seznama in/ali
c)
za vrsto težjih kaznivih dejanj v nacionalni zakonodaji pogodbenice.
5. Vsaka pogodbenica zagotovi, da predhodna ali sočasna obsodba za predhodno kaznivo dejanje ni pogoj za obsodbo za pranje denarja.
6. Vsaka pogodbenica zagotovi, da je obsodba za pranje denarja na podlagi tega člena mogoča, če se dokaže, da premoženje iz pododstavka a) ali b) prvega odstavka tega člena izvira iz predhodnega kaznivega dejanja, ne da bi bilo treba točno ugotoviti, za katero kaznivo dejanje gre.
7. Vsaka pogodbenica zagotovi, da predhodna kazniva dejanja pranja denarja vključujejo dejanje, ki se je zgodilo v drugi državi in pomeni kaznivo dejanje v tej državi ter bi pomenilo predhodno kaznivo dejanje, če bi se zgodilo doma. Vsaka pogodbenica lahko kot edini pogoj določi, da bi dejanje pomenilo predhodno kaznivo dejanje, če bi se zgodilo doma.