36. člen
(križanje vodotokov in pogoji za varstvo)
(1)
Plinovod R25A/1 prečka površinske vodotoke Bolska, Orehovica, Slevšek, Medija, Okronov studenec, Trboveljščica, neimenovane vodotoke in neimenovane pritoke vodotokov Orehovica in Medija ter poteka v priobalnem pasu in pod dnom struge vodotoka Orehovica.
(2)
Vsa prečkanja plinovoda R25A/1 z vodotoki ter poteki v priobalnem pasu ali pod dnom struge vodotokov so razvidni iz grafičnega državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – ureditvena situacija, listi 2.1.1–2.1.9 in iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora), opisani pa v obveznih prilogah (Obrazložitev).
(3)
Na odseku pri prehodu v dolino Orehovice trasa plinovoda zaradi bližine obstoječega plinovoda in plazovitega terena poteka pod dnom struge in v ali ob brežini potoka Orehovica od km 0 + 840 do km 0 + 980 km. Dno struge in brežina vodotoka se uredita. Potek trase pod strugo vodotoka se izvede s prekopom.
(4)
Trasa plinovoda po desnem bregu Orehovice od km 1 + 165 do km 1 + 270 zaradi plazovitega terena in bližine obstoječega plinovoda poteka v 5-metrskem priobalnem zemljišču vodotoka. Zagotovi se čim večji odmik od brežine, desna brežina potoka pa se utrdi in uredi s skalometom.
(5)
Na odseku, na katerem trasa plinovoda od km 2 + 200 do km 2 + 330 poteka med regionalno cesto R1-221 Trojane–Izlake in potokom Orehovica, se plinovod izvede tako, da ne posega v brežino in strugo vodotoka.
(6)
Prečkanje potoka Orehovica v Izlakah v km 5 + 938 se izvede s podvrtavanjem.
(7)
Trasa plinovoda tik za sotočjem potoka Medija s potokom Orehovica od km 6 + 010 do km 6 + 094 zaradi omejitev v prostoru poteka vzdolžno po strugi Medije ali v brežini nad vodotokom. Celotna leva brežina vodotoka Medija se na tem odseku utrdi z opornim zidom s kamnito oblogo, ki ščiti obstoječi plinovod R25A in predvideni plinovod R25A/1.
(8)
Prečkanje potoka Medija v Dolenji vasi pri Zagorju ob Savi v km 12 + 686 se izvede s podvrtavanjem.
(9)
Prečkanja pod drugimi vodotoki se izvedejo s prekopom struge v čim ožjem delovnem pasu in tako, da je poseg v strugo in brežine čim manjši.
(10)
Vsa prečkanja z vodotoki in poteki trase plinovoda vzdolžno pod dnom struge se izvedejo z ustrezno zaščitenim cevmi na čim manjši razdalji. Teme cevi plinovoda se položi pod dnom struge na globini najmanj 1,5 m. Pri prečkanjih vodotokov cev plinovoda na tej globini poteka v razdalji med spodnjima robovoma brežin ter še 3 do 5 m na vsako stran pri urejenih vodotokih oziroma v razdalji med zgornjima robovoma brežin ter še 3 do 5 m na vsako stran pri neurejenih vodotokih.
(11)
Na območju križanja in vzdolžnega poteka plinovoda pod dnom vodotoka se dno struge in brežine vodotoka ustrezno zavarujejo. Struga se zaščiti proti vodni eroziji tako, da se utrdi s kamnito oblogo iz zaklinjenega lomljenca pri prečkanju 5 m vzvodno in 5 m nizvodno od plinovodne cevi oziroma po potrebi v celotni širini delovnega pasu ter v celotni dolžini, kadar plinovod poteka pod dnom struge vodotoka. Obloga se vzvodno in nizvodno konča s stabilizacijskim pragom iz zaklinjenega lomljenca ali po potrebi zaklinjenega lomljenca v betonu. Zaščita brežin mora slediti naravni konfiguraciji terena, da se ne spreminja pretočna sposobnost.
(12)
Pri poteku plinovoda v priobalnem pasu se predvidi nadkritje nad temenom vsaj 1,5 m. Če se brežine porušijo, je treba vzpostaviti prvotno stanje, brežine pa zavarovati z zaklinjenim lomljencem tako, da se ne spreminja pretočna sposobnost vodotoka.
(13)
Na odsekih, na katerih plinovod poteka po priobalnih zemljiščih, se pri dimenzioniranju cevovodov upošteva tudi prometna obremenitev gradbenih strojev ter predvidi ustrezna zaščita zaradi uporabe gradbenih strojev pri delih med gradnjo in obratovanjem plinovoda.
(14)
Vsako križanje in poseganje v struge vodotokov se izvede tako, da se ne spremenijo pretok vode, njena kakovost in biološka raznovrstnost. Pri posegih v vodotoke se upošteva:
-
čim bolj se ohranja naravna obvodna zarast;
-
med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
-
ob morebitnem onesnaženju vodotokov se obvesti ribiška organizacija, ki upravlja ribiški okoliš;
-
pri betoniranju se prepreči, da bi se betonske odplake, ki so strupene za ribe, izcejale v vodo;
-
prod, gramoz, pesek se ne odvzemajo iz pomembnih delov življenjskih prostorov prostoživečih živali, iz drugih delov pa le toliko in tako, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere;
-
posegi se načrtujejo tako, da prevodna sposobnost struge vodotoka ne bo zmanjšana;
-
pri poseganju v vodotoke ne smejo nastajati nova erozijska žarišča ter ne sme biti ogrožena stabilnost terena in obstoječih objektov. Na geološko nestabilnem terenu se dosledno upoštevajo navodila strokovnjakov za geologijo, geotehniko in geomehaniko za preprečevanje plazov in utrditev terena z ustreznim odvodom površinskih in globinskih voda ter z ukrepi ustreznega utrjevanja;
-
med gradbenimi deli se zagotovi, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti;
-
dela, ki posegajo v vodne površine, se izvajajo zunaj drstitvenih dob ribjih vrst;
-
prepreči se migracija rib v predelu, v katerem se bodo izvajala dela;
-
če je treba vodo pregraditi, zapreti, izčrpati ali speljati drugam, se to vsaj sedem dni prej sporoči ribiški organizaciji, ki upravlja ribiški okoliš. Predloži se ji časovni načrt vseh predvidenih del ter se ji omogoči dostop do gradbišča in nadzor nad spremembami v vodnem in obvodnem prostoru;
-
med gradnjo je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočni profil vodotoka. Morebitna začasna odlagališča presežkov zemeljskega materiala je treba med gradnjo urediti tako, da se ne pojavlja erozija in ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se vsi ostanki začasnih odlagališč odstranijo;
-
pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda ali hudournikov;
-
ob koritih vodotokov se po izvedenem prečkanju vzpostavi prvotno stanje, območje izkopa se ustrezno zavaruje pred erozijo. Vse ureditve strug potokov na območjih križanja s plinovodom se izvedejo v skladu z najnovejšo prakso in zahtevami, povezanimi s posegi v naravne površinske vodotoke. Pri zavarovalnih ukrepih se kar najbolj uporablja naravni material (kamen, les, zaščita rastlinstva). Posegi v vodotoke potekajo pod nadzorom izvajalca javne službe urejanja voda.
(15)
Poleg ukrepov iz prvega do štirinajstega odstavka tega člena je treba med gradnjo in obratovanjem plinovoda upoštevati tudi ukrepe, navedene v naslednjih elaboratih: Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti na območju trase načrtovanega prenosnega plinovoda R25A/1 Trojane–Hrastnik, IZVO-R, projektiranje in inženiring, d. o. o., št. projekta E47-FR/12, september 2012, in Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti na območju trase načrtovanega prenosnega plinovoda R25A/1 Trojane–Hrastnik, DHD, d. o. o., št. projekta 97, september 2012.
(16)
Zaradi posega v vodno ali priobalno zemljišče, ki je v lasti Republike Slovenije, mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti.