1.
Vsak spor med investitorjem ene države pogodbenice in drugo državo pogodbenico v zvezi z investicijo na ozemlju druge države pogodbenice je treba, kolikor je mogoče, reševati s prijateljskimi pogajanji med strankama, ki sta v sporu.
2.
Če spora ni mogoče rešiti s pogajanji v roku šestih mesecev, lahko vsaka v spor vpletena stranka spor predloži v obravnavo pristojnemu sodišču države pogodbenice, ki je investicijo sprejela.
3.
Če spora glede višine odškodnine za razlastitev v skladu s prvim odstavkom tega člena ni mogoče razrešiti v roku šestih mesecev po začetku pogajanj, ga je mogoče na zahtevo ene ali druge stranke predložiti v obranavo arbitražnemu razsodišču, ki je ustanovljeno v ta namen. Določbe tega odstavka pa ne veljajo, če se prizadeti investitor odloči za uporabo postopka, ki ga določa drugi odstavek, tega člena.
4.
Takšno arbitražno razsodišče je treba ustanoviti za vsak posamezen primer na tale način: vsaka v spor. vpletena stranka mora imenovati enega razsodnika, oba tako imenovana razsodnika pa skupaj izbereta predsednika, ki mora biti državljan kake tretje države, ki ima diplomatske odnose z obema državama pogodbenicama. Prva dva razsodnika je treba imenovati v roku dveh mesecev od datuma, ko ena država pogodbenica drugi posreduje pisno obvestilo z zahtevo za arbitražo, predsednika pa v roku štirih mesecev. Če v zgoraj navedenem roku razsodišče ni ustanovljeno, lahko vsaka v spor vpletena stranka prosi generalnega tajnika Mednarodnega
centra za reševanje investicijskih sporov, da opravi potrebna imenovanja.
5.
Arbitražno razsodišče določi svoj postopek. Pri določanju tega postopka pa lahko kot smernice uporablja Pravilnik o arbitraži Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov.
6.
Razsodišče odloča z večino glasov. Njegova odločitev je dokončna in obvezujoča za obe v spor vpleteni stranki. Obe državi pogodbenici se morata obvezati, da bosta odločitev uveljavili v skladu s svojo državno zakonodajo.
7.
Razsodišče sprejema odločitve v skladu z zakonodajo v spor vpletene države pogodbenice, ki je sprejela investicijo, vključno s pravili o koliziji zakonov, določbami tega sporazuma ter splošno priznanimi načeli mednarodnega prava, ki jih sprejemata obe državi pogodbenici.
8.
Vsaka v spor vpletena stranka nosi stroške za člana razsodišča, ki ga je imenovala, in za svojo zastopanost v postopku. Stroške, ki se nanašajo na imenovanega predsednika in ostale stroške nosita v spor vpleteni stranki po enakih delih.