V Pravilniku o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 107/12 in 56/17) se 5. člen spremeni tako, da se glasi:
»5. člen
(sestavine stroškov dela in njihova vrednost)
(1)
Stroške dela sestavljajo plače, prispevki delodajalca, stroški iz dela in drugi prejemki delavcev, potrebnih za izvedbo programov srednjega šolstva.
(2)
Obseg sredstev za plače se določi tako, da se za obseg dejavnosti iz 7., 8. in 9. člena tega pravilnika upošteva število in vrsta delovnih mest v skladu z normativi in standardi (v nadaljnjem besedilu: normativno število delavcev), s tem, da se za posamezno delovno mesto upošteva naslednji plačni razred:
-
pomočnik ravnatelja (v srednji šoli) VII/2: 46. plačni razred,
-
učitelj VII/1 – razrednik, učitelj VII/2 – razrednik: 43. plačni razred,
-
učitelj VII/1, učitelj VII/2, učitelj praktičnega pouka VII/1, učitelj praktičnega pouka VII/2: 42. plačni razred,
-
učitelj praktičnega pouka VI: 39. plačni razred,
-
učitelj praktičnega pouka V: 37. plačni razred,
-
svetovalni delavec VII/2, knjižničar VII/2: 42. plačni razred,
-
pomočnik ravnatelja (v dijaškem domu) VII/2: 46. plačni razred,
-
vzgojitelj VII/2: 42. plačni razred,
-
organizator praktičnega pouka VI, organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu VI, vodja posestva VI: 39. plačni razred,
-
laborant III: 29. plačni razred,
-
računovodja VI: 32. plačni razred,
-
tajnik VIZ VI: 31. plačni razred,
-
administrator V: 27. plačni razred,
-
vzdrževalec računalniške opreme VII/1: 34. plačni razred,
-
tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije V: 28. plačni razred,
-
tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije IV: 23. plačni razred,
-
hišnik IV: 23. plačni razred,
-
čistilec II: 18. plačni razred,
-
varnostnik V: 26. plačni razred,
-
perica II: 19. plačni razred,
-
vratar III: 20. plačni razred.
(3)
Za delovna mesta iz prve do pete alineje prejšnjega odstavka se obseg sredstev za osnovne plače poveča za 1 % do največ 4 %. Odstotek povečanja določi minister ob določitvi cenika posameznih elementov cene programov.
(4)
Pri določanju obsega sredstev za plače se upošteva višina dodatka za minulo delo za 24 let delovne dobe za vsako pripoznano delovno mesto iz drugega odstavka tega člena.
(5)
Za delovno mesto učitelja praktičnega pouka v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja, v katerih je določeno, da se lahko delo opravlja na delovnih mestih v dveh tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upoštevata obe delovni mesti, in sicer vsako v deležu 50 %. Za delo, ki se lahko opravlja na delovnih mestih v treh tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upošteva delovno mesto v najnižjem tarifnem razredu v deležu 30 %, drugi dve delovni mesti pa vsako v deležu po 35 %.
(6)
Pri izračunu cene na dijaka se za izobraževalne programe upoštevata v razmerju 50 % delovni mesti vzdrževalec računalniške opreme VII/1 in tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije V, za vzgojni program v dijaških domovih pa se v enakem razmerju 50 % upoštevata delovni mesti vzdrževalec učne tehnologije V in vzdrževalec učne tehnologije IV.
(7)
V vzgojnem programu v dijaškem domu se upoštevajo dodatki za posamezna delovna mesta, in sicer:
-
za delovno mesto vzgojitelja se dodatek za popoldansko delo določi tako, da se vrednost tega dodatka, določenega v kolektivni pogodbi za javni sektor, izračuna za obseg 60 % celotne mesečne obveznosti vzgojitelja za 38 tednov vzgojne dejavnosti;
-
za delovno mesto varnostnika se dodatek za delo ponoči določi tako, da se vrednost tega dodatka, določenega v kolektivni pogodbi za javni sektor, izračuna za obseg 80 % celotne mesečne obveznosti varnostnika za 38 tednov vzgojne dejavnosti;
-
za delovno mesto vzgojitelja se dodatek za delo v nedeljo oziroma na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, upošteva v višini 1 % mase sredstev za plače vzgojiteljev.
(8)
Sredstva za prispevke delodajalca za socialno varnost se določijo v skladu s zakonom, ki ureja socialno varnost, za vsako delovno mesto iz drugega odstavka tega člena.
(9)
Obseg sredstev za povračila stroškov iz dela in drugih prejemkov delavcev za obseg dejavnosti iz 7., 8. in 9. člena tega pravilnika se določi na podlagi naslednjih meril:
-
regres za prehrano je zmnožek normativnega števila delavcev in predpisanega zneska regresa za prehrano na delavca dnevno za 10,5 mesecev, pri čemer se upošteva 22 delovnih dni v mesecu;
-
dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje je zmnožek vrednosti 16. premijskega razreda in normativnega števila delavcev;
-
nadomestilo za prevoz na in z dela se določi v obsegu, ki velja za regres za prehrano;
-
regres za letni dopust je zmnožek vrednosti predpisanega regresa za letni dopust na delavca in normativnega števila delavcev;
-
jubilejna nagrada je zmnožek povprečja vrednosti jubilejnih nagrad za 10, 20, 30 in 40 let in 10 % normativnega števila delavcev;
-
odpravnina ob upokojitvi je zmnožek vrednosti pripadajočih odpravnin v višini treh povprečnih plač 2,5 % normativnega števila delavcev.«.