Kadar se preskušajo plinomeri z eno ali več pogonskimi gredmi, je treba najmanj 3 plinomere vsake velikosti G preskusiti z zrakom z gostoto 1,2 kg/m3 (kot določa točka 4.2 Priloge I), ali so skladne z zahtevami iz točk 2.2.4 in 3.2.1 Priloge I.
Kadar se preskušajo plinomeri z več pogonskimi gredmi, se preskus izvede na gredi, ki daje najslabši rezultat.
Pri plinomerih iste velikosti se kot največja dovoljena vrednost navora uporabi najnižja vrednost navora, dobljena s preskusi.
Če posamezni tip zajema plinomere različnih velikosti G, se meritev navora izvede samo na plinomerih z najmanjšo velikostjo G, če je za večje plinomere določen isti navor in če ima izhodna gred slednjih isto ali večjo konstanto.
Pri plinomerih, ki imajo za Qmin več vrednosti, se izvede samo preskus iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka, za najmanjšo vrednost Qmin. Dovoljeni navori za druga območja pretoka se lahko izračunajo na podlagi rezultata tega preskusa.
Za pretvorbo v druge vrednosti Qmin veljajo naslednja pravila:
a)
če je pretok konstanten, je sprememba pogreška sorazmerna z navorom;
b)
če je navor konstanten, je pri plinomerih z vrtljivim batom sprememba pogreška obratno sorazmerno s pretokom, pri turbinskih plinomerih pa obratno sorazmerna s kvadratom pretoka.