Na plinomerih se opravi preskus vzdržljivosti z zrakom ali s plinom.
Preskus vzdržljivosti se v okviru možnosti izvede pri največji zmogljivosti plinomera. Čas delovanja mora biti tak, da posamezen plinomer izmeri prostornino zraka oziroma plina, ki ustreza 1000-urnemu delovanju pri največji zmogljivosti plinomera. Celoten preskus ne sme trajati dlje od 6 mesecev.
Po preskusu vzdržljivosti se plinomeri ponovno pregledajo z zrakom gostote 1,2 kg/m3 in ob uporabi iste etalonske opreme kot pri preskusu iz prejšnjega člena tega pravilnika.
Pod temi preskusnimi pogoji:
-
se vrednosti pogreškov, ugotovljenih pri pretokih, ki so določeni v 25. členu tega pravilnika, za posamezni plinomer (razen če gre samo za enega) ne smejo več kot za 1% razlikovati od pogreškov, ugotovljenih s preskusom iz 22. člena tega pravilnika;
-
razlika med največjo in najmanjšo vrednostjo krivulje pogreškov za posamezni plinomer (razen če gre samo za enega) ne sme preseči 1,5% v območju od 0,5 Qmax do Qmax.