21. člen
(posebne zahteve za vse vrste eksplozivov)
(1)
Proizvajalec ali priglašen organ mora vsak eksploziv preskusiti v resničnih razmerah. Če to ni mogoče v laboratoriju, se preskus opravi v okoliščinah, v katerih se bo eksploziv uporabljal.
(2)
Pri preskusu eksploziva se preverijo najmanj naslednji podatki in lastnosti:
-
sestava in značilne lastnosti eksploziva, vključno s kemično sestavo, stopnjo zmesi ter, če je to primerno, velikostjo in porazdelitvijo delcev;
-
fizikalna in kemijska stabilnost eksploziva v vseh okoljskih razmerah, ki jim je lahko izpostavljen;
-
občutljivost za udarce in trenje;
-
fizikalna in kemijska združljivost vseh sestavin;
-
kemična čistost eksploziva;
-
odpornost zoper vpliv vode, kadar je eksploziv namenjen uporabi v vlažnih ali mokrih razmerah ter bi voda lahko škodljivo vplivala na njegovo varnost in zanesljivost;
-
odpornost zoper nizke in visoke temperature, kadar se eksploziv skladišči ali uporablja pri takih temperaturah in bi ohlajanje ali segrevanje posameznih komponent ali eksploziva kot celote lahko škodljivo vplivalo na njegovo varnost in zanesljivost;
-
primernost eksploziva za uporabo v nevarnih okoljih (npr. okolju, ogroženem zaradi jamskega eksplozivnega plina, vročih mas), če je namenjen uporabi v takih razmerah;
-
varnostne lastnosti, da se prepreči predčasna ali nenamerna detonacija ali vžig;
-
pravilno polnjenje in delovanje eksploziva, kadar se uporablja za predvidene namene;
-
primernost navodil ter, če je potrebno, oznake za varno rokovanje, skladiščenje, uporabo in uničevanje v slovenskem jeziku;
-
obstojnost eksploziva, njegova zaščitna prevleka ali drugi dodatki, ki preprečujejo kvarjenje med skladiščenjem in omogočajo uporabnost do datuma, ki ga je določil proizvajalec;
-
specifikacija vseh naprav in pripomočkov, potrebnih za zanesljivo in varno delovanje eksploziva.