1.
Preiskava naj zajame primere nabav žilnih opornic, ki je primer, kako se v slovenskem zdravstvu material preplačuje in kako se nosilci javnih funkcij oziroma odgovorne osebe, pristojne za pripravo in izvedbo postopka javnega naročanja na področju nabave žilnih opornic, ne potrudijo, da bi nabavili medicinsko opremo oziroma pripomočke v skladu z veljavnimi predpisi o javnem naročanju v skladu z merilom najnižje cene. Je tudi primer, ko preko dobavitelja medicinske opreme oziroma pripomočkov, davkoplačevalski denar odteka za namene financiranja povsem drugih področij – medijev (Mladina d.d.). Že leta 2012 so določeni viri opozarjali, da podjetja, kot je MARK MEDICAL d.o.o., v Sloveniji prodajajo žilne opornice po približno 1.300 EUR, medtem ko so enake žilne opornice na Poljskem stale 460 EUR. To se je potrdilo leta 2013, ko so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana izvedli uvoz manjše količine žilnih opornic, mimo javnega razpisa, poljskega dobavitelja po ceni 471 EUR za žilno opornico. Po tej nabavi naše največje bolnišnice in tudi Ministrstvo za zdravje ni reagiralo. Še naprej so dobavljali žilne opornice od podjetij, ki so imela trikrat do štirikrat višje cene. Vedno so bili izgovori, da se material nabavlja preko javnih razpisov. V Supervizorju pa lahko razberemo, da gre za ene in iste dobavitelje ali povezana podjetja, ki so v večini edini ponudniki na javnem razpisu.
2.
Preiskava naj ugotovi ozadje in verodostojnost izjav v. d. generalne direktorice UKC Ljubljana, Brigite Čokl, izrečene 3. februarja 2016 na 25. seji Komisije za nadzor javnih financ. Z besedami: »....Vem pa, da obstaja to podjetje, ki je v lasti zamejskih Slovencev in bom rekla, ja, poglejte, točno vam lahko ime povem, tudi ime in priimek, ker namreč na to osebo sem naletela v okviru, ko sem gledala seznam dobaviteljev. In se bom jaz nekaj drugega vprašala, zakaj mi kot Republika Slovenija ob tem, ko vemo recimo za take zadeve, gospod Janša, jaz sem to videla prvič pred malo manj kot enim mesecem, ker sem v UKC en mesec pa pol, mi še vedno tako izdatno podpiramo tudi Slovence v zamejstvu. Nima veze. Poglejte, nima veze. Jaz bom pa rekla, da ima zvezo, zaradi tega, ker ti ljudje so eni in isti in ti ljudje, vem bom povedala pa takole, čisto konkretno, če ne dosežejo svojega, gredo najprej pridejo na Urad za zamejce, če tam ne dosežejo, gredo v drugi institucije, gredo do predsednika Vlade in gredo do predsednika države. Oprostite, sama sem to doživela…« (magnetogram seje) je neposredno potrdila navedbe, da obstaja podjetje v tujini, ki slovenskim bolnišnicam dobavlja preplačano medicinsko opremo.
3.
Preiskava naj ugotovi, kaj je resnični vzrok za višje nabavne cene žilnih opornic v Sloveniji glede na evropski trg. Po razkritju dobavitelja medicinske opreme v letu 2013, naj bi bila eden od ključnih vzrokov za višje cene medicinske opreme v Sloveniji predvsem višina provizij in s tem povezana korupcijska dejanja. Parlamentarna preiskava naj odločno in dosledno zahteva odgovornost posameznih zdravnikov, ki so vpleteni v posamezna korupcijska dejanja. Parlamentarna preiskava naj ugotovi ali in kateri vodstveni kader in zdravniki naj bi prejemali kakršnakoli plačila kot protiuslugo za nabavo ali servisiranje medicinske opreme ter zahteva od posameznih ustanov, da v okviru svojih pristojnosti ustrezno ukrepajo.
4.
Da imamo le po enega ponudnika na javnem razpisu je lahko več razlogov. Pred časom smo lahko tudi iz medijev prebrali, da gre pri dobavi materiala za bolnišnice tudi za provizije prejemnika. Možnosti, kako se provizija izvede, je seveda več, od nakazovanja sponzorskih sredstev, svetovalnih pogodb, nakazil na transakcijski račun prejemnika in tudi denarnih tokov in obvodov preko tujine.
5.
Prav o slednji varianti je bilo govora tudi na 25. seji Komisije za nadzor javnih financ dne 3. februarja 2016, na kateri je transakcije prek tujine potrdila v. d. generalne direktorice Univerzitetni klinični center Ljubljana, Brigita Čokl.
6.
Univerzitetni klinični center Ljubljana sodeluje s podjetjem MARK MEDICAL d.o.o., katerega družbenika do leta 2015 sta bila Finančna delniška družba KB 1909 in VEGA FINANZ S.A., pri čemer z njim še vedno poslovno sodelujeta. KB 1909 ima sedež v Gorici, registrirano ima zapisano tudi založniško medijsko dejavnost in je ustanovitelj podjetja Distriest d.o.o. To podjetje pa ima delež v delniški družbi Mladina. Iz sheme Skupine KB 1909 lahko vidimo, da ima Skupina v konzorciju Slov.I.K (Slovenski izobraževalni konzorcij s sedežem v Novi Gorici) tudi manjši delež skozi družbo Mladina d.d.. Mediji so v oktobru 2015 pisali o financiranju Mladine d.d. s strani Univerzitetnega centra Ljubljana preko podjetja MARK MEDICAL d.o.o. Podjetje MARK MEDICAL d.o.o. je po podatkih Supervizorja prejelo že več kot 81.400.000,00 EUR in je večkrat pri javnih naročilih vpisano kot edini ponudnik. Kljub temu, da je Čoklova zagotovila, da je pri vseh javnih naročilih vedno več ponudnikov. Parlamentarna preiskava naj ugotovi, kako tujci dobivajo denar slovenskih davkoplačevalcev preko nekajkrat višjih cen žilnih opornic, kot so na tujih trgih. Posredno pa slovenski davkoplačevalci financiramo tudi časnik Mladina d.d. Parlamentarna preiskava naj ugotovi, koliko davkoplačevalskega denarja, namenjenega za zdravljenje, je bilo namenjenega za delovanje podjetja Mladina d.d. in drugih podjetji v sklopu KB 1909. Parlamentarna preiskava naj ugotovi, kakšni so razlogi, da cene žilnih opornic še vedno ostajajo visoko nad evropskim povprečjem. Na javne razpise, če do njih sploh pride, se prijavi le en ponudnik. Javni razpisi so praviloma »skriti« tujim ponudnikom in se jih k posredovanju ponudb niti ne vabi ter, da je zaslužek na eni žilni opornici okoli 900 EUR ali več, kot znaša mesečna plača medicinske sestre. Iz navedenega lahko rečemo, da tujec dobiva denar slovenskih davkoplačevalcev preko nekajkrat višjih cen žilnih opornic, kot so na tujih trgih. Posredno pa slovenski davkoplačevalci financiramo tudi časnik Mladina d.d.
7.
Cene žilnih opornic so se v letu 2014 sicer delno zmanjšale, vendar še vedno ostajajo visoko nad evropskim povprečjem. Na javne razpise, če do njih sploh pride, se prijavi le en ponudnik. Javni razpisi so praviloma »skriti« tujim ponudnikom in se jih k posredovanju ponudb niti ne vabi.
8.
Preiskava naj se osredotoči na časovno obdobje od 1. 1. 2003 do dneva odreditve predmetne parlamentarne preiskave.