Nalaganje dokumenta...
Poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 53-1621/2023, stran 4661 DATUM OBJAVE: 10.5.2023
RS 53-1621/2023
1621. Poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota
Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE) in 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99, 52/01, 76/02, 72/06, 137/06, 23/07 – UPB, 49/10, 39/15, 69/17) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 5. redni seji dne 25. aprila 2023 sprejel
P O S L O V N I K
Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota
Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina poslovnika)
Vsebina tega poslovnika so določbe, s katerimi je podrobneje urejena organizacija in način dela mestnega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet), in sicer:
-
konstituiranje sveta,
-
pravice in dolžnosti članov sveta,
-
seje sveta,
-
akte sveta,
-
volitve in imenovanja,
-
razmerje med županom in svetom,
-
delo sveta v izrednem stanju,
-
spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika.
V tem poslovniku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2. člen
(uporaba poslovnika)
(1)
Ta poslovnik se uporablja za delo sveta in njegovih delovnih teles.
(2)
Če posamezne zadeve z delovnega področja delovnega telesa tako zahtevajo, se lahko način njegovega dela v teh zadevah v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktu o ustanovitvi ali s posebnim poslovnikom.
(3)
Za delo svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti se primerno njihovim nalogam uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo seje sveta.
3. člen
(javnost dela)
(1)
Delo sveta je javno. Za zagotavljanje javnosti dela sveta skrbi župan.
(2)
Javnost dela se zagotavlja:
-
z objavljanjem dokumentov in drugih informacij, ki so v skladu z zakonom informacije javnega značaja, na spletni strani mestne občine,
-
zagotavljanjem informacij javnega značaja fizičnim in pravnim osebam na njihovo zahtevo,
-
objavljanjem sklicev sej z dnevnimi redi in gradivi,
-
z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov mestne občine,
-
z uradnim objavljanjem splošnih aktov mestne občine,
-
z obvestili za javnost,
-
s posredovanjem posebnih pisnih sporočil sredstvom javnega obveščanja,
-
z navzočnostjo občanov in
-
z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah ter
-
na druge načine.
(3)
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom mestne občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
(4)
Podrobneje način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
4. člen
(seje sveta)
(1)
Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah.
(2)
Redne seje se sklicujejo v skladu z okvirnim letnim terminskim planom.
(3)
Izredna seja se skliče na zahtevo najmanj ene četrtine članov mestnega sveta (v nadaljevanju: člani sveta) ali, če župan oceni, da je to potrebno zaradi nujnosti odločanja sveta.
(4)
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, kadar gre za odločanje o manj zahtevnih vprašanjih, ki zahtevajo takojšnjo odločitev sveta.
(5)
Za sklic seje iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena ne veljajo rokovne omejitve, ki veljajo za sklic redne seje, razen za sklic izredne seje na zahtevo članov sveta, ko se uporabljajo roki, določeni z zakonom.
(6)
Slavnostne seje se sklicujejo ob začetku mandata novoizvoljenega sveta ter ob praznikih mestne občine in drugih svečanih priložnostih.
5. člen
(uporaba žiga)
(1)
Svet uporablja žig mestne občine, ki je določen s statutom občine v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa »MESTNI SVET«.
(2)
Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
(3)
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
(4)
Žig se hrani v Službi za delovanje sveta.
2. KONSTITUIRANJE SVETA
6. člen
(konstituiranje sveta)
(1)
Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
(2)
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma v 20 dneh po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Prvo sejo vodi najstarejši član sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi svet.
(3)
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani in izvoljenega župana.
7. člen
(dnevni red prve seje sveta)
(1)
Obvezni dnevni red prve seje sveta je:
1.
ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta,
2.
poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana,
3.
imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana,
4.
poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta,
5.
poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana.
(2)
Če je bil županu potrjen mandat člana sveta, lahko predsedujoči na podlagi njegove ustne izjave, da bo opravljal funkcijo župana, razširi dnevni red prve seje s sklepom o ugotovitvi predčasnega prenehanja mandata člana občinskega sveta zaradi nezdružljivosti obeh funkcij in potrditvijo mandata nadomestnega člana sveta.
(3)
O obveznem dnevnem redu prve seje svet ne razpravlja in ne odloča.
(4)
Dnevni red prve seje praviloma vsebuje imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko pa tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor.
(5)
Dnevni red prve seje predlaga prejšnji župan v skladu s tem členom in sklepi pripravljalnega sestanka iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika.
(6)
Postopek potrditve mandatov članov sveta in odločanje o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list oziroma kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur za župana določa zakon.
8. člen
(imenovanje mandatne komisije)
(1)
Svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje predsednika in dva člana mandatne komisije. Predsednika in člane komisije predlaga predsedujoči, lahko pa tudi vsak svetnik. Svet glasuje najprej o predlogu predsedujočega, če ta ni izglasovan, pa o predlogih svetnikov, po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani predsednik in člana komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
(2)
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov sveta.
(3)
Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah.
9. člen
(potrditev mandatov)
(1)
Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
(2)
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
(3)
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
(4)
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta.
10. člen
(nastop mandatov)
(1)
Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat dotedanjim članom sveta pa preneha.
(2)
V kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 9. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa preneha.
(3)
S prenehanjem mandata dosedanjih članov sveta, preneha tudi mandat dosedanjega nadzornega odbora občine ter stalnih in občasnih delovnih teles sveta.
11. člen
(slovesna prisega)
Slovesna prisega župana se glasi: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, spoštoval pravni red Republike Slovenije in Mestne občine Murska Sobota. Po najboljših močeh bom deloval za blaginjo Mestne občine Murska Sobota, njenih občank in občanov.«
12. člen
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1)
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Predloge za sestavo komisije poda župan po predhodnem dogovoru s predstavniki list kandidatov in predstavniki kandidatov, zastopanih v svetu.
(2)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika in osem članov. Člani komisije izmed sebe imenujejo podpredsednika.
(3)
Pri sestavi komisije se kot kriterij upošteva število članov sveta s posamezne liste kandidatov na zadnjih rednih lokalnih volitvah.
13. člen
(pristojnosti komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno telo sveta, pristojno za pripravo odločitev sveta, ki se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev, potrditev mandatov nadomestnih članov sveta, odločanje o morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov, imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij sveta, imenovanja in razrešitve predstavnikov mestne občine v organih pravnih oseb javnega prava, ki jih je mestna občina ustanovila.
(2)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške skupine in zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov sveta, članov nadzornega odbora in članov svetov mestne četrti in krajevne skupnosti in jih izvršuje.
(3)
Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
3. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
14. člen
(pravice in dolžnosti članov sveta)
(1)
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom mestne občine in tem poslovnikom.
(2)
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
(3)
Član sveta ima pravico:
-
predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana;
-
predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;
-
glasovati o predlogih splošnih aktov mestne občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;
-
sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej;
-
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je mestna občina oziroma, v katerih ima mestna občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
(4)
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu.
(5)
Član sveta ima pravico do sejnine v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta in do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.
15. člen
(pravice svetniških skupin)
(1)
Svetniško skupino sestavljata najmanj dva svetnika.
(2)
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta.
(3)
Svetniške skupine in svetniki posamezniki imajo pravico do povračila materialnih stroškov na podlagi sprejetega pravilnika.
16. člen
(podatki in pojasnila)
(1)
Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in mestne uprave podatke in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v svetu in njegovih delovnih telesih.
(2)
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni članu sveta omogočiti seznanitev s podatki in mu dati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
17. člen
(vprašanja in pobude članov sveta)
(1)
Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
(2)
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov, ki se umesti na konec dnevnega reda.
(3)
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
(4)
Ustno postavljena vprašanja ne smejo skupaj trajati več kot 3 minute, obrazložitev ustno postavljenih pobud pa ne skupaj več kot 5 minut.
(5)
Pisno postavljeno vprašanje mora biti posredovano najmanj 3 dni pred sejo, da bi bil lahko odgovor podan na seji. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor mestne uprave odgovorita na naslednji seji.
(6)
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor mestne uprave. Če sta župan ali direktor mestne uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
(7)
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bile pisno oddana najmanj 3 dni pred sejo, ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor mestne uprave odgovorita na naslednji seji.
(8)
Župan ali direktor mestne uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.
(9)
Če odgovora v navedenem roku ni bilo mogoče pripraviti je potrebno člane sveta seznaniti z razlogi oziroma problemi pri pripravi odgovora in z rokom, v katerem bo odgovor podan.
18. člen
(zahteva za dodatna pojasnila)
(1)
Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
(2)
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red redne seje.
19. člen
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih)
(1)
Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
(2)
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje.
(3)
Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
(4)
Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje sveta, sejnina ne pripada.
(5)
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev.
(6)
Mestna uprava vodi sprotno evidenco prisotnih članov na sejah sveta oziroma njegovih delovnih telesih.
4. SEJE SVETA
4.1 Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
20. člen
(sklic seje)
(1)
Seje sveta sklicuje župan v skladu z okvirnim letnim terminskim planom, na zahtevo najmanj ene četrtine članov sveta ter glede na potrebe odločanja na svetu.
(2)
Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje.
21. člen
(vabilo)
(1)
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najkasneje deset dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda.
(2)
Vabilo za sejo sveta se pošlje tudi županu, podžupanu in direktorju mestne uprave ter v vednost predsedniku nadzornega odbora mestne občine in medijem. Javnost se obvesti z objavo vabila in gradiva za sejo na spletni strani mestne občine. Objava se opravi najkasneje tri dni pred sejo.
(3)
Vabilo z gradivom se članom sveta pošlje po elektronski poti, v tiskani obliki pa samo na zahtevo člana sveta.
22. člen
(poročevalci in vabljeni)
(1)
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor mestne uprave.
(2)
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna.
23. člen
(izredna seja)
(1)
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
(2)
Izredno sejo sveta skliče župan na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo.
(3)
V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priložen dnevni red in gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča.
(4)
Na zahtevo najmanj ene četrtine članov sveta župan skliče izredno sejo, ki mora biti v petnajstih dneh po vložitvi zahteve. Župan mora v zahtevi predlagane točke dati na dnevni red, dopolni pa ga lahko še z novimi točkami. Če župan izredne seje sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani sveta, ki so zahtevo podali.
(5)
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo in se objavi na spletnih straneh občine.
(6)
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
24. člen
(dopisna seja)
(1)
Kadar gre za posamezno nujno zadevo manjšega pomena, se lahko opravi dopisna seja sveta. Dopisna seja se opravi na podlagi posredovanega vabila s priloženim gradivom, v papirni ali elektronski obliki, ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme. Sklic seje mora vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). Svetniki sporočijo svojo odločitev do roka, ki je določen s sklicem seje, v papirni obliki ali po elektronski pošti.
(2)
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
(3)
Glasovanje v papirni obliki se opravi z izpolnitvijo in podpisom glasovnic, ki jih svetniki po pošti posredujejo na naslov Mestne občine Murska Sobota ali oddajo v vložišče Mestne občine Murska Sobota. Glasovanje po elektronski pošti se opravi z izpolnitvijo in podpisom glasovnic, ki jih svetniki v obliki optično prebrane datoteke ali fotografije izpolnjene glasovnice pošljejo po elektronski pošti na elektronski poštni naslov, s katerega so prejeli sklic dopisne seje. Svetnik glasuje tako, da se izreče za ali proti predlogu sklepa.
Predlog sklepa je sprejet, če je zanj glasovala večina opredeljenih svetnikov, ki so do roka oddali svoj glas, ob izpolnitvi pogoja sklepčnosti iz drugega odstavka tega člena.
(4)
O dopisni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede:
-
vzrok za izvedbo dopisne seje,
-
vprašanje, o katerem se je odločalo,
-
poimenski seznam članov sveta, ki so glasovali ter njihovo glasovanje,
-
sprejeta odločitev.
(5)
Ta zapisnik potrdi mestni svet na prvi naslednji redni seji.
25. člen
(predlog dnevnega reda)
(1)
Dnevni red seje sveta predlaga župan.
(2)
Dnevni red lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina.
(3)
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
(4)
Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino.
(5)
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
26. člen
(vodenje seje)
(1)
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
(2)
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta.
(3)
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.
4.2 Zagotavljanje javnosti dela sveta
27. člen
(zagotavljanje javnosti seje)
(1)
Javnost seje sveta se praviloma zagotavlja z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na seji, ter z navzočnostjo javnosti v prostoru, v katerem seja sveta poteka.
(2)
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje.
(3)
Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora.
28. člen
(izključitev javnosti)
(1)
Predsedujoči predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
(2)
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji.
4.3 Potek seje
29. člen
(ugotavljanje navzočnosti)
(1)
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti in koliko članov sveta je navzočnost potrdilo s podpisom na listi navzočnosti.
(2)
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
(3)
Predsedujoči nato ugotovi, da je svet sklepčen in se seja lahko začne. Če svet ni sklepčen predsedujoči ugotovi, da sklic seje ni bil uspešen in je treba sejo sklicati ponovno.
(4)
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
30. člen
(odločanje o zapisniku prejšnje seje)
(1)
Ko svet določi dnevni red redne seje, potrdi zapisnik prejšnje seje in zapisnike prej izvedenih sej, ki še niso bili potrjeni.
(2)
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
(3)
Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa ustrezno spremenjen in dopolnjen.
(4)
Svet na izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje zapisnikov.
31. člen
(dnevni red)
(1)
Svet na začetku seje določi dnevni red.
(2)
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
(3)
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje.
(4)
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
(5)
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj. Mnenje ali stališče župana k aktu, kadar ta ni predlagatelj, podano v pisni obliki najkasneje v roku 20 dni od prejema predloga akta, in posredovano članom mestnega sveta skupaj z gradivom za obravnavo na seji sveta. Če mnenje ali stališče v tem roku ni podano, se šteje, da je mnenje brez pridržka in se akt lahko uvrsti v dnevni red seje.
(6)
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda potrdi svet dnevni red seje v celoti.
32. člen
(vrstni red obravnave točk dnevnega reda)
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem dnevnem redu.
(2)
Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno ali pozneje.
33. člen
(razprava)
(1)
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, uvodno obrazložitev.
(2)
Uvodna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, razen če razpravljavec pred pričetkom razprave zaprosi za daljši čas razprave.
(3)
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor mestne uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko traja največ deset minut.
(4)
Potem dobijo besedo predstavniki svetniških skupin. Predstavitev mnenj in stališč posamezne svetniške skupine lahko traja največ deset minut.
(5)
Razpravo odpre in konča predsedujoči z ustno ugotovitvijo, da je razprava odprta oziroma končana. K razpravi se lahko prijavijo svetniki, župan, podžupan direktor mestne uprave, predstavniki predlagateljev gradiva, pristojni člani mestne uprave in drugi vabljeni.
(6)
Druge osebe prisotne na seji se lahko prijavijo k razpravi, če tako z glasovanjem odločijo člani sveta na seji.