Zakon o prekrških (ZP)

Postopek o prekršku se uvede na predlog pristojnega organa, organizacije ali oškodovanca (predlagatelj postopka).

Pristojni organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so upravni organi, organi za notranje zadeve, inšpektorji, javni tožilci, družbeni pravobranilci in drugi organi ter organizacije, ki izvajajo javna pooblastila in ki so pristojni za neposredno izvrševanje ali nadzor nad izvrševanjem predpisov, s katerimi so določeni prekrški. Če ti organi ne predlagajo uvedbe postopka, jo lahko predlaga organ, ki nadzoruje delo organa ali organizacije, ki je pristojna za izvrševanje predpisov, ali organ za notranje zadeve, ki pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti ugotovi tudi kršitev predpisa, ki sodi v pristojnost drugega organa.

Predlog za uvedbo postopka mora biti pismen. Oškodovanec lahko vloži predlog tudi ustno na zapisnik. Predlog za uvedbo postopka se vloži v toliko izvodih, kolikor jih je treba za organ, ki vodi postopek in za osebe, zoper katere je predlagana uvedba postopka o prekršku. Le-temu se vroči predlog hkrati z vabilom ali hkrati z odločbo, izdano po 159. členu tega zakona.

Če organ za postopek o prekrških med postopkom zve za prekršek, glede katerega ni bil vložen predlog, sporoči to organu oziroma organizaciji, ki je upravičena predlagati uvedbo postopka.

Predlog za uvedbo postopka o prekršku mora vsebovati podatke o istovetnosti storilca (ime in priimek, enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), kraj rojstva, poklic, zaposlitev in naslov stalnega ali začasnega bivališča za fizično osebo, če je fizična oseba tujec, pa namesto EMŠO njegove rojstne podatke, za pravno osebo firmo in sedež ter matično številko; za odgovorno osebo pravne osebe pa tudi dela in naloge, ki jih opravlja), dejanski stan prekrška, čas in kraj storitve prekrška, predpis, ki določa prekršek, podatke o morebitni premoženjski koristi, dokaze, podatke o predlagatelju in podpis predlagatelja. Predlog za uvedbo postopka o prekršku, za katerega se storilcu lahko izreče kazenske točke v cestnem prometu ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora vsebovati tudi podatke o vozniškem dovoljenju (številka vozniškega dovoljenja, upravna enota, ki ga je izdala, datum izdaje, kategorija motornih vozil, za katere je bilo vozniško dovoljenje izdano) in podatek o tem, da je storilec voznik začetnik po zakonu, ki ureja varnost cestnega prometa. Upravljalci zbirk osebnih podatkov so dolžni predlagatelju postopka na njegovo zahtevo brezplačno posredovati podatke, ki so potrebni za sestavo in vložitev predloga za uvedbo postopka o prekršku.

Če predlaga uvedbo postopka o prekršku oškodovanec, mora predlog za uvedbo postopka navajati ime in priimek storilca prekrška, njegovo stanovanje, dejanski stan prekrška ter čas in kraj storitve prekrška.

Ko organ za postopek o prekršku prejme predlog, oceni, ali so podani pogoji za postopek. Če ugotovi, da je predlog nepopoln ali nerazumljiv, zahteva od predlagatelja postopka, naj ga v osmih dneh dopolni oziroma popravi. Če tega predlagatelj postopka v roku ne stori, z odločbo zavrže predlog za uvedbo postopka za prekršek.

Če organ za postopek o prekrških oceni, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka, izvede postopek o prekršku po uradni dolžnosti.

Če organ za postopek o prekrških ob predlogu za uvedbo postopka spozna, da ni pogojev za uvedbo postopka, zavrne predlog z obrazloženo odločbo, oškodovanca pa napoti, da lahko svoj premoženjskopravni zahtevek uveljavlja pred pristojnim sodiščem. Če so oškodovana družbena sredstva, obvesti o zavrnitvi predloga organ, ki je z zakonom pooblaščen skrbeti za varstvo družbenih sredstev.

Pogojev za uvedbo postopka ni, če dejanje ni prekršek, če je podana okoliščina, ki izključuje odgovornost za prekršek, če zaradi zastaranja postopek o prekršku ni več mogoč, če je predlog za uvedbo postopka vložil nepristojni organ oziroma oseba, ali če je podan kakšen drug razlog, zaradi katerega po zakonu ni mogoče začeti postopka o prekršku.