(1)
Kdor je bil v postopku o prekršku kaznovan z zaporom, ali mu je bila denarna kazen spremenjena v kazen zapora (27. člen), ali mu je bil izrečen varstveni ali vzgojni ukrep, ima pravico do povrnitve škode, ki jo je utrpel zaradi neopravičenega kaznovanja ali izrečenega ukrepa, če je bila pravnomočna odločba o prekršku spremenjena ali razveljavljena in postopek zoper njega pravnomočno ustavljen zato, ker je bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekršek, ali pa zato, ker so bili podani razlogi, ki izključujejo storilčevo odgovornost za prekršek. Pravico do povrnitve škode ima tudi tisti, zoper katerega je bila odločba o prekršku izvršena pred pravnomočnostjo.
(2)
Pravice do povrnitve škode iz prejšnjega odstavka nima tisti, ki je s svojim krivim priznanjem ali kako drugače povzročil svoje kaznovanje oziroma izrek kakšnega drugega ukrepa, razen če je bil v to prisiljen.
(3)
Pri kaznovanju za prekrške v steku se pravica do povrnitve škode lahko nanaša na posamezne prekrške, glede katerih so izpolnjeni pogoji za priznanje odškodnine.
(4)
Pravica do povrnitve škode zastara v treh letih od dneva, ko je postala odločba o ustavitvi postopka pravnomočna.