10. člen
Prištevnost
(1)
Ni prišteven storilec, ki ob storitvi prekrška ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasne duševne motnje ali duševne zaostalosti (neprištevnost).
(2)
Storilec prekrška, čigar zmožnost razumeti pomen svojega dejanja ali zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje je bila bistveno zmanjšana zaradi kakšnega stanja iz prejšnjega odstavka, se sme kaznovati mileje (bistveno zmanjšana prištevnost).
(3)
Za prekršek je odgovoren tisti storilec prekrška, ki si je z uporabo alkohola, mamil ali kako drugače sam povzročil stanje, zaradi katerega ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali imeti v oblasti svojega ravnanja, če je bila pred tem glede prekrška podana njegova malomarnost, oziroma, če je bil podan njegov naklep v primerih, ko je v predpisu o prekršku določeno, da se storilec kaznuje samo, če je prekršek storil z naklepom.