30. člen
Splošna pravila za odmero kazni
(1)
Storilcu prekrška odmeri organ, ki izda odločbo o prekršku, kazen v mejah, določenih s predpisom, ki določa prekršek; pri tem upošteva namen kaznovanja za prekrške in vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja (olajševalne in obteževalne okoliščine), zlasti pa stopnjo odgovornosti, nagibe, iz katerih je storilec storil prekršek, stopnjo ogrožanja ali kršitve javnega reda (teža storjenega prekrška), okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, prejšnje življenje storilca, njegove osebne razmere, in njegovo obnašanje po storjenem prekršku.
(2)
Pri odmeri denarne kazni upošteva organ, ki izda odločbo o prekršku, tudi storilčevo premoženjsko stanje, pri čemer upošteva višino njegovega osebnega dohodka, njegove druge dohodke, njegovo premoženje in njegove družinske obveznosti.
(3)
Kazni, izrečene za prej storjeni prekršek ni mogoče šteti za obteževalno okoliščino, če sta od dneva, ko je postala odločba o prekršku pravnomočna, do storitve novega prekrška pretekli več kot dve leti.
(4)
Pri odmeri denarne kazni pravni osebi upošteva organ, ki vodi postopek o prekršku, njeno gospodarsko stanje.
(5)
Če sta denarna kazen in kazen zapora predpisani alternativno, se izreče kazen zapora za prekršek, s katerim so bile povzročene hujše posledice, ali za prekršek, ki kaže na večjo stopnjo storilčeve odgovornosti.