(1)
Obdolženec se zasliši praviloma ustno. Obdolžencu se pove, česa je obdolžen, nato pa se vpraša, kaj lahko navede v svoj zagovor; pri tem se mu pove, da se ni dolžan zagovarjati in tudi ne odgovarjati na vprašanja. Pri zaslišanju se mu lahko dovoli, da uporablja svoje zapiske.
(2)
Če obdolženec sploh noče odgovarjati ali noče odgovarjati na posamezna vprašanja, ga je treba poučiti, da si utegne s tem otežiti zbiranje dokazov za svojo obrambo.
(3)
Organ, ki vodi postopek o prekršku, lahko zahteva od obdolženca, naj poda svoj zagovor pismeno, če spozna da glede na pomen prekrška in podatke, ki so navedeni v predlogu, ni potrebno neposredno ustno zaslišanje. V takem primeru lahko da obdolženec svoj zagovor pismeno, ali pa zahteva ustno zaslišanje.
(4)
Ko se obdolženec prvič zasliši, ga je treba najprej vprašati za osebne podatke: ime in priimek, EMŠO, če gre za tujca, pa namesto EMŠO njegove rojstne podatke, dan, mesec, leto in kraj rojstva, poklic, zaposlitev, stanovanje, zakonsko stanje in število otrok, državljanstvo, šolsko izobrazbo, premoženjske razmere, ali je že bil kdaj kaznovan za kaznivo dejanje ali za prekršek, kdaj in zakaj, ali je v kazenskem postopku oziroma v postopku zaradi gospodarskega prestopka, ali je zoper njega uveden postopek še za kakšen drugi prekršek in če je mladoleten, kdo je njegov zakoniti zastopnik. Obdolženca je treba poučiti, da mora takoj sporočiti vsako spremembo naslova ali nameravano spremembo prebivališča, ter ga opozoriti na posledice, če ne bo tako ravnal.