Ta vsebina je neaktualna
(1)
O zahtevi za sodno varstvo odloča na nejavni seji Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu treh sodnikov.
(2)
Če ugotovi, da je bila zahteva za sodno varstvo podana po preteku zakonitega roka, jo sodišče s sklepom zavrže. Sodišče zahtevo za sodno varstvo zavrže tudi, če jo je podala oseba, ki je ni imela pravico podati, ali če zahteva po zakonu ni dovoljena.
(3)
Če spozna, da je zahteva za sodno varstvo utemeljena, sodišče s sodbo razveljavi v celoti ali delno odločbo o prekršku prve in druge stopnje ali samo odločbo druge stopnje in zadevo pošlje organu prve ali druge stopnje v novo odločitev. Če pa spozna, da je bila prekršena materialna določba tega zakona ali predpis, ki določa prekršek (1. točka 203. člena), in dajejo podatki postopka zanesljivo podlago za drugačno odločbo, izda sodišče sodbo, s katero spremeni odločbo druge stopnje.
(4)
Če spozna, da niso podani razlogi iz 203. člena tega zakona, sodišče s sodbo zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno zavrne.
(5)
Pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo se omeji sodišče samo na preizkus tistih razlogov iz 203. člena tega zakona, na katere se sklicuje vložnik zahteve.
(6)
Če sodišče spozna, da so razlogi, zaradi katerih je izdalo odločbo v korist kaznovanega, podani tudi v korist kakšnega drugega storilca, pomagača ali napeljevalca, glede katerega ni bila vložena zahteva za sodno varstvo, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi bila taka zahteva vložena.
(7)
Pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo sodišče ne sme odločiti v škodo kaznovanega.