(1)
Za izvedenca se ne sme postaviti, kdor ne sme biti zaslišan kot priča (124. člen) ali kdor je oproščen dolžnosti pričevanja (125. člen), kot tudi tisti, proti kateremu je bil storjen prekršek; če pa je bil postavljen, se odločba o prekršku ne more opirati na njegov izvid in mnenje.
(2)
Razlog za izločitev izvedenca je podan tudi glede oseb, ki so skupaj z obdolžencem ali oškodovancem v delovnem razmerju pri istem organu, isti organizaciji združenega dela, drugi organizaciji ali skupnosti ali pri istem posamezniku, ki opravlja samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov, kot tudi glede oseb, ki so v delovnem razmerju pri oškodovancu ali obdolžencu.
(3)
Za izvedenca se praviloma ne vzame, kdor je bil zaslišan kot priča.