(1)
Nihče ne more obdržati premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom.
(2)
Korist iz prejšnjega odstavka se odvzame z odločbo o prekršku, s katero je bil obdolženec spoznan za odgovornega oziroma je bil postopek ustavljen, ker je v zakonu določeno, da se storilec ne kaznuje za prekršek, oziroma mu je bil izrečen vzgojni ukrep.
(3)
Odvzem premoženjske koristi obsega odvzem denarja, vrednostnih predmetov in vsake druge premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s prekrškom. Če to ni mogoče, se storilcu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza pridobljeni premoženjski koristi.
(4)
Glede odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, se primerno uporabljajo ustrezne določbe kazenskega zakona.
(5)
Sredstva odvzete premoženjske koristi so dohodek občine, na območju katere je bil storjen prekršek.