(1)
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se Vrhovno sodišče Republike Slovenije omeji samo na preizkus tistih kršitev, na katere se sklicuje javni tožilec Republike Slovenije v svoji zahtevi.
(2)
Če sodišče spozna, da so razlogi, zaradi katerih je izdalo odločbo v korist kaznovanega, podani tudi v korist kakšnega drugega storilca, pomagača ali napeljevalca, glede katerega ni bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi bila taka zahteva vložena.
(3)
Če je vložena zahteva za varstvo zakonitosti v korist kaznovanega, se odločba o prekršku ne more spremeniti v njegovo škodo.