(1)
Zoper odločbo o prekršku se lahko vloži pritožba na organ druge stopnje.
(2)
Pritožbo v korist obdolženca lahko vložijo obdolženec oziroma njegov zagovornik, njegov zakonec ali oseba, ki živi z obdolžencem v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, zakoniti zastopnik, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra ali rejnik. Za pravno osebo lahko vloži pritožbo njen predstavnik oziroma njen zagovornik.
(3)
Pritožbo lahko vloži tudi predlagatelj postopka. Predlagatelj se lahko pritoži tako v škodo kot v korist obdolženca.
(4)
Če oškodovanec ni predlagatelj postopka, se lahko pritoži le zoper izrek o stroških postopka.
(5)
Če je izrečen varstveni ukrep odvzema predmetov, ki niso last obdolženca, se sme lastnik predmetov pritožiti glede izreka o odvzemu predmetov.
(6)
Zagovornik, zakonec ali oseba, ki živi z obdolžencem v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, zakoniti zastopnik, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik obdolženca lahko vložijo pritožbo tudi brez njegovega posebnega dovoljenja, vendar ne proti njegovi volji. Rok za pritožbo teče tudi v tem primeru od dneva, ko je bil prepis odločbe vročen obdolžencu oziroma njegovemu zagovorniku.
(7)
Pravico do pritožbe imajo tudi tisti, ki so bili kaznovani po 160. in 161. členu tega zakona.