(1)
Državni organ oziroma organ lokalne skupnosti, katerega pooblaščene uradne osebe so pristojne za izrekanje opozoril po tem zakonu, mora voditi evidenco o izrečenih opozorilih z namenom evidentiranja in obdelave podatkov o storilcih prekrškov, ki jim je bilo izrečeno opozorilo, za namene iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena ter za namene statističnega spremljanja prekrškov.
(2)
Če je s predpisom, ki določa prekrške, določenih več organov iz prejšnjega odstavka, katerih pooblaščene uradne osebe so pristojne za izrekanje opozoril po tem zakonu, se vzpostavi skupna enotna evidenca izrečenih opozoril.
(3)
Evidenci iz prejšnjih odstavkov morata vsebovati zlasti:
-
podatke o storilcu prekrška (osebno ime in EMŠO ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča za fizično osebo oziroma firmo in sedež ter enotno matično številko za pravno osebo, če je storilec tujec, pa namesto EMŠO njegove rojstne podatke);
-
pravno opredelitev prekrška;
-
čas in kraj izrečenega opozorila.