(1)
Organ druge stopnje zavrže prepozno ali nedovoljeno pritožbo, če tega ni storil organ prve stopnje.
(2)
Organ druge stopnje lahko odločbo o prekršku potrdi, razveljavi ali spremeni.
(3)
Organ druge stopnje zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi odločbo organa prve stopnje, če ugotovi, da niso podani razlogi, zaradi katerih se odločba ispodbija in tudi ne takšne bistvene kršitve postopka oziroma materialnopravnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 190. člena).
(4)
Organ druge stopnje ugodi pritožbi in razveljavi odločbo organa prve stopnje ali jo razveljavi po uradni dolžnosti ter vrne zadevo v novo odločitev, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku, razen v primeru iz petega in šestega odstavka tega člena, ali če spozna, da bi moral zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja organ prve stopnje postopek dopolniti ali izvesti nov postopek ter znova odločiti o isti zadevi, kot tudi, če ugotovi, da je odločbo prve stopnje izdal stvarno nepristojen organ; v tem primeru zadevo pošlje stvarno pristojnemu organu.
(5)
Če je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 9. točke prvega odstavka 186. člena tega zakona, se odločba organa prve stopnje ne sme razveljaviti, če bi bila razveljavitev iz tega razloga v škodo obdolženca.
(6)
Organ druge stopnje ugodi pritožbi in spremeni odločbo organa prve stopnje ali jo spremeni po uradni dolžnosti, če ugotovi, da so bila odločilna dejstva v prvostopni odločbi pravilno ugotovljena, da pa je treba glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisov izdati drugačno odločbo, glede na stanje stvari pa tudi v primeru kršitve iz 2., 8. in 10. točke prvega odstavka 186. člena tega zakona. Ta organ spremeni odločbo organa prve stopnje tudi, če spozna, da so podane kršitve zakona, ki jih je mogoče odstraniti tudi brez razveljavitve odločbe, ali da je treba pri odmeri kazni ali izreku varstvenega ukrepa oziroma odvzema premoženjske koristi drugače presojati upoštevane okoliščine.
(7)
Organ druge stopnje lahko spremeni odločbo organa prve stopnje tudi takrat, kadar spozna, da je organ prve stopnje zmotno presodil listine ali druge dokaze, ki jih je sam izvedel in nanje oprl odločbo.
(8)
Če organ druge stopnje pri reševanju pritožbe ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je izdal odločbo v korist obdolženca, v korist tudi kakšnemu drugemu obdolžencu, ki se ni pritožil ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi se bil pritožil tudi ta.
(9)
Če se pritoži samo obdolženec, se odločba o prekršku ne sme spremeniti v njegovo škodo.