(1)
Pooblaščena uradna oseba organov in organizacij iz 105. in 241. člena tega zakona lahko namesto vložitve predloga za uvedbo postopka o prekršku oziroma namesto izreka denarne kazni takoj na kraju prekrška, storilcu prekrška izreče opozorilo, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.
(2)
Za prekršek neznatnega pomena iz prejšnjega odstavka se šteje:
-
prekršek, za katerega je predpisana samo denarna kazen;
-
prekršek, ki je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega;
-
prekršek, pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica.
(3)
Pooblaščena uradna oseba iz prvega odstavka tega člena na kraju samem storilca ustno opozori in o tem izda storilcu pisno opozorilo, ki mora vsebovati zlasti:
-
ime in priimek, naslov, EMŠO za fizično osebo, oziroma firmo, sedež, enotno matično številko za pravno osebo, če je storilec tujec, pa namesto EMŠO njegove rojstne podatke;
-
kraj in čas storitve prekrška;
-
pravno opredelitev prekrška;
-
pomen opozorila in posledice, če bo storilec prekršek iz prvega odstavka tega člena storil dvakrat v zadnjih dveh letih, šteto od dneva storitve prekrška dve leti za nazaj;
-
podpis pooblaščene osebe in storilca.
(4)
Če storilec noče podpisati zapisnika, ravna pooblaščena oseba po določbah 105. oziroma 241. člena tega zakona. Enako ravna tudi, če ugotovi, da je bil storilec prekrška v zadnjih dveh letih že dvakrat opozorjen za katerega od prekrškov, ki so določeni z istim predpisom, kot prekršek, ki ga je storil.