(1)
Organ, ki vodi postopek o prekršku, lahko izjemoma odmeri znesek premoženjske koristi po prostem preudarku, če bi bilo njeno ugotavljanje povezano z nesorazmernimi težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel.
(2)
Kadar so podane okoliščine iz prvega odstavka tega člena, premoženjska korist pa naj bi se odvzela organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti, se v odločbi o prekršku izreče samo odvzem premoženjske koristi, glede njenega zneska pa določi, naj se ugotovi v postopku pred pristojnim sodiščem po predpisih, ki se uporabljajo za ugotavljanje premoženjske koristi, ki jo je organizacija oziroma skupnost dosegla z gospodarskim prestopkom.