37. člen
Odvzem predmetov
(1)
Predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek, ali pa so nastali s prekrškom, se smejo odvzeti, če so storilčeva last, ali če z njimi razpolaga pravna oseba, ki je storilec prekrška.
(2)
Predmeti iz prejšnjega odstavka se smejo vzeti tudi če niso storilčeva last, ali z njimi ne razpolaga pravna oseba, ki je storila prekršek, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varnost blagovnega prometa ali razlogi javne morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon. S tem pa ni prizadeta pravica drugih, terjati odškodnino od storilca.
(3)
Z zakonom, ki določa prekršek, se sme določiti obvezen odvzem predmetov.
(4)
Organ, ki izda odločbo o prekršku, odloči z njo, v skladu s posebnimi predpisi, ali naj se odvzeti predmeti uničijo, ali pa naj se izročijo ustreznemu organu oziroma organizaciji.
(5)
Odvzeti predmeti se prodajo po predpisih, ki veljajo za davčno izvršbo, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
(6)
Denar za prodane odvzete predmete, ki so storilčeva last, oziroma s katerimi razpolaga pravna oseba, ki je storilec prekrška, je dohodek občine, na območju katere je bil storjen prekršek.
(7)
Denar za prodane odvzete predmete, ki niso storilčeva last, se izroči lastniku. Če je lastnik neznan in se ne zglasi v enem letu, odkar so bili predmeti prodani, postane dobljeni denar dohodek občine.