(1)
Sodnik za prekrške in druge uradne osebe morajo zahtevati svojo izločitev, kakor hitro zvedo, da je podan kakšen razlog za izločitev.
(2)
Izločitev lahko zahteva tudi obdolženec ali predstavnik obdolžene pravne osebe ali predlagatelj postopka do izdaje odločbe o prekršku. Tisti, čigar izločitev se zahteva, sme do odločbe o izločitvi opravljati samo tista dejanja, ki se ne smejo odlagati.
(3)
O izločitvi občinskega sodnika za prekrške in sodnika Senata za prekrške Republike Slovenije odloča predsednik Senata za prekrške Republike Slovenije. O izločitvi sodnika za prekrške v organu, ki ima več sodnikov za prekrške, in o izločitvi druge uradne osebe odloča vodja organa, ki vodi postopek o prekršku.
(4)
O izločitvi predsednika Senata za prekrške Republike Slovenije odloča Senat za prekrške Republike Slovenije v sestavi treh sodnikov.
(5)
Preden se izda odločba o izločitvi, je treba dobiti izjavo tistega, ki naj se izloči.
(6)
Zoper odločbo, s katero se izločitvi ugodi, ni dovoljena pritožba; odločba, s katero se izločitev zavrne, pa se sme izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo o prekršku.
(7)
Določbe tega člena se primerno uporabljajo tudi za izločitev drugih uradnih oseb, ki vodijo postopek o prekršku.