Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Brezovica

Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v predpisu, ki ureja področje voda.

Na vodotoku 1. reda – Ljubljanica sega meja priobalnega pasu zunaj območij naselja 40 metrov od meje vodnega zemljišča, znotraj naselja pa 15 m od meje vodnega zemljišča. Vsi ostali vodotoki in stoječe vode v občini so 2. reda in imajo 5 m pas priobalnega zemljišča. V območju priobalnega zemljišča je prepovedano graditi kakršne koli objekte, ograje in naprave, ki bi preprečevali dostop do vode. Prav tako so prepovedani posegi, ki bi spreminjali obstoječi vodni režim (zajezitve, brvi s podporo v strugi, zoževanje pretoka ipd.). Prepovedano je odstranjevanje obvodne vegetacije, razen če gre za posege iz točk 5 in 6 tega člena.

Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra ter za vodotoke v ceveh.

Kadar vodotok ni vrisan v zemljiški kataster oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se meja vodnega zemljišča določi na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda in v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.

Dopustne posege v priobalno in vodno zemljišče določa zakon. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka z uporabo naravnih materialov. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov.

Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja ali vodnega dovoljenja. Skladno s predpisom o vodah je treba pridobiti vodno soglasje in vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane:

Uporaba gnojil, strupov in insekticidov mora biti nadzirana.

Potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij. Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je dopustno le izjemoma, skladno s področnimi predpisi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov na območjih ogroženih zaradi poplav ter ob predhodni izvedbi celovitih omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.

Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda.

Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje vodnega režima in stanje voda.

Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.

Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.

Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.

Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Ohranja se biocenoza ribjih vrst. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čimbolj naravnem stanju. Prav tako se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib.

Cilindričnih prepustov oziroma kanalov naj se ne uporablja niti za najmanjše vodotoke, lahko pa se uporabljajo kvadratni prepusti/kanali.

Plovni promet po Ljubljanici mora biti skladen s predpisi o vodah in plovbi po celinskih vodah. Za ureditev plovnega režima (npr. vrste dopustnih plovil, čas, v katerem je dopustna plovba, prepovedi plovbe itd.) po Ljubljanici na območju občine naj se izdelajo posebne strokovne podlage. Prevažanje ter uporaba tehničnih sredstev in snovi, ki bi v primeru nesreče ali potopitve plovila povzročilo onesnaženje vode in priobalnega zemljišča ter uničenje vodnih ekosistemov, ni dopustno.

Dostop do Ljubljanice za namene plovbe naj bo dopusten le na označenih in ustrezno urejenih vstopno-izstopnih mestih, za katera je potrebno pridobiti vodno dovoljenje. Vstopno-izstopna mesta morajo biti skladna s predpisi o vodah in plovbi po celinskih vodah. Urejena morajo biti v pretežno leseni izvedbi. Pri njihovi ureditvi morajo biti posegi v vodna in priobalna zemljišča omejeni na najmanjšo potrebno mero in izvedeni tako, da bodo struga, brežine in vodni ekosistemi čim manj prizadeti. V primeru utrjevanja brežin se naj te urejajo sonaravno z uporabo lesa in kamenja. Vstopno-izstopna mesta naj bodo namenjena izključno čolnom na vesla, ne pa tudi motornim čolnom.

Na območju stavbnih zemljišč v priobalnem pasu vodotokov naj se posege v vodna in priobalna zemljišča vodotokov načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. Posegi naj bodo omejeni na najmanjšo potrebno mero in izvedeni tako, da bodo struga, brežine in vodni ekosistemi čim manj prizadeti.