38. člen
(vode)
(1)
Najizrazitejši površinski vodotoki v Občini Brezovica so Ljubljanica s pritoki Kušljanov graben–Veliki graben, Radna, Bevški kanal, Drobtinka in Curnovec, v južnem delu občine pa vodotok Zala s pritokoma Podresnik in Tračce.
(2)
Kvaliteto podtalnice in površinskih voda se bo izboljšalo s celostno ureditvijo odvajanja komunalnih vod.
(3)
Posamezni predeli Krimskega hribovja z Rakitniško planoto, zahodni del Polhograjskega hribovja v skrajnem severnem delu občine ter območje v vzhodnem delu naselja Jezero in v pasu južno od naselja po Uredbi segajo na vodovarstvena območja za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07, 9/08 – popr., 65/12, 93/13).
(4)
Erozijsko ogrožena so ob hudournikih ležeča območja v naseljih Kamnik pod Krimom, Preserje in Goričica pod Krimom ter posamezna območja ob Ljubljanici.
(5)
Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.
(6)
Osrednji nižinski del občine je potencialno poplavno ogrožen. Na podlagi predpisov, ki opredeljujejo poplavno ogroženost, je potrebno izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima in ogrožena območja prikazati v prikazu stanja. Ukrepi za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti prebivalcev, ki bodo predvideni na podlagi hidrološko hidravlične presoje vodnega režima, bodo vključeni v prostorske izvedbene pogoje izvedbenega dela tega občinskega prostorskega načrta.
(7)
Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva:
(8)
Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča se splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa Zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(9)
Upravljanje voda: Na poplavnih in erozijskih območjih je potrebno prostorske ureditve in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožili naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov bo usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se bodo redno obnavljali. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo naravni habitati značilni za območje.
(10)
Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Na Ljubljanici in pritokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se tudi ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Ljubljanice ter pritokov, pri čemer se vzdržujejo vodni objekti na teh vodotokih. Pri neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov – izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej ter ohranjati ekološko sprejemljiv pretok.
(11)
Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retenzijske površine in mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu.
(12)
Raba vode in ureditve v obvodnem prostoru: Reka Ljubljanica z obvodnim prostorom se skladno s prostorskimi možnostmi in naravovarstvenimi omejitvami nameni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti Ljubljanice, obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Na vodnem in priobalnem zemljišču se razen v izjemnih primerih ne posega v prostor v pasovih, kot jih določajo predpisi o vodah. Rekreacijska območja se lahko urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov. Območje Ljubljanice je z vidika športnih in turističnih dejavnosti primerno za dejavnosti plovbe in ribištva, ki morata biti skladni z državnimi uredbami in zakoni.
(13)
Oskrba s pitno vodo, vodo za gospodarsko rabo in vodo za prostočasne dejavnosti se zagotavlja iz javnega vodovodnega omrežja. Raziskale se bodo tudi možnosti za izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih virov (zlasti na območju Krimskega hribovja).
(14)
Na območju priobalnih zemljišč reke Ljubljanice se površine za ustavljanje in parkiranje vozil urejajo v okviru naselij in obstoječe prometne mreže.
(15)
Na območjih ohranjanja narave, vezanih na vode: