49. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1)
V izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta so določena območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se delijo na podrobnejše namenske rabe prostora. Za območja, za katera se izdela urbanistični načrt, je podrobnejša namenska raba določena v urbanističnem načrtu.
(2)
Širitve in zmanjševanje stavbnih zemljišč so zasnovani tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve ter usmeritvam za razvoj v krajini. V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površinah in na območjih zaokrožitev na robovih stavbnih zemljišč zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti.
(3)
Poselitev se bo širila predvsem na območju urbane aglomeracije Brezovica–Vnanje Gorice–Notranje Gorice. V ostalih naseljih so predvidene manjše širitve. Širitve večinoma predstavljajo zaokrožitve stavbnih zemljišč na račun kmetijskih zemljišč z majhnim proizvodnim potencialom.
(4)
Vsako območje namenske rabe prostora se opredeljuje s topološko pravilnimi poligoni, katerih osnova za izris je digitalni katastrski načrt, ki je tudi osnova za prikazovanje območij osnovne in podrobne namenske rabe prostora.
(5)
Kriteriji za opredeljevanje upravičenosti razvojnih potreb za širitev stavbnih zemljišč in posledično sprememb namenske rabe prostora:
-
razpoložljivost obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč,
-
funkcija naselja v omrežju naselij,
-
smotrna oddaljenost od obstoječega ali načrtovanega vodovodnega omrežja z možnostjo priključevanja na le-to (70 m oddaljenosti od vodovodnega omrežja),
-
smotrna oddaljenost od obstoječega ali načrtovanega kanalizacijskega omrežja z možnostjo priključevanja na le-to (150 m oddaljenosti od gravitacijskega voda, 100 m oddaljenosti do tlačnega voda),
-
navezava na obstoječa stavbna zemljišča (zaokrožitve, zapolnitev vrzeli med obstoječimi območji stavbnih zemljišč, sanacije razpršenih gradenj z ustvarjanjem povezav z območji strnjene gradnje),
-
umeščanje posega na rob predmetnih zemljišč z namenom izogniti se drobljenju (sklenjenih) kmetijskih zemljišč,
-
dejanska raba zemljišč – neobdelano zemljišče,
-
kategorizacija kmetijskih zemljišč (slabše kot II. kategorija),
-
izven območja hidromelioracij,
-
vizualno zakrivanje posega oziroma izbira vizualno neizpostavljene variante,
-
naklon terena (manj primeren za kmetijsko obdelavo in hkrati dovolj primeren za gradnjo, do 25 % naklon),
-
skladnost posega s strukturnimi značilnostmi prostora (dopolnjevanje in nadaljevanje obstoječe prepoznavne strukture, ohranjanje izrazitih robov grajenega),
-
odsotnost drevesne vegetacije na zemljišču (če je za poseg gradnje potrebna odstranitev drevesne vegetacije – npr. značilni omejki ali značilni sadovnjaki na robu naselij, je zemljišče manj primerno kot tisto, kjer drevesna vegetacija ni prisotna),
-
odsotnost vodotokov in vodnih teles na zemljišču,
-
za območje Občine Brezovica: pogoj za širitev stavbnih zemljišč je ta, da mora zemljiška parcela imeti neposredni stik z javno potjo – v javni lasti,
-
možnost uporabe javnega potniškega prometa.