36. člen
(kmetijstvo)
(1)
V občini kmetijska zemljišča zavzemajo 37,7 % vseh površin. Večina obdelovalnih kmetijskih zemljišč leži na območju Ljubljanskega barja, ki je lahko dostopno. Na reliefno bolj razgibanem in zato težje dostopnem območju Krimskega hribovja je delež kmetijskih zemljišč manjši, prevladuje pa travinje.
(2)
Za občino je značilna ekstenzivna živinoreja. Živinoreja je v gospodarskem smislu najpomembnejša panoga v občini, saj se z njo ukvarja 75 % vseh družinskih kmetij. Prevladujejo predvsem pol kmetije. Največji delež travinja je v severnem delu občine, zlasti na območju Ljubljanskega barja. V južnem delu občine pa so večje sklenjene površine travinja na območju Rakitne. Omejitev za razvoj kmetijstva na Ljubljanskem barju predstavlja Natura 2000, ki zožuje izbor pridelovalnih tehnologij in proizvodnih programov.
(3)
Kmetijstvo kot gospodarska dejavnost se na celotnem območju občine razvija po sonaravnih načelih oziroma se spodbuja sonaravna kmetijska pridelava. Delež njivskih, pašniških in travniških površin je v ravninskem severnem delu občine znatno večji kot v južnem hribovitem delu občine. Kmetijstvo na območju Ljubljanskega barja ima razvojne perspektive. Tudi v hribovitih predelih občine ima kmetijstvo razvojne možnosti, vendar gre za drugačne proizvodne usmeritve kot na Barju.
(4)
Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom, kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti. Kmetijska raba zemljišč se spodbuja tudi z namenom ohranjanja kakovostne kulturne krajine. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro dostopnostjo. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge – živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo in zelenjadarstvo. Spodbuja se čebelarstvo.
(5)
Na območjih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko urejajo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja. Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve, ukrepe in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo.
(6)
Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po predhodni prostorski, okoljski, tehnološki in ekonomski utemeljitvi.
(7)
Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov, ki pa mora biti sonaraven. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.). PIP za umeščanje turizma na kmetiji se presodijo in utemeljijo z urbanističnega vidika, upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij. Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.
(8)
Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju in na območjih, ki so bila v preteklosti nasuta.
(9)
Zaradi zagotavljanja prehranske varnosti se dolgoročno ohranjata obseg in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo. Kmetijska zemljišča, ki bodo zaradi spremenjene namenske rabe in izvajanja prostorskih ureditev trajno izvzeta iz kmetijske rabe, se nadomesti z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč in povečanjem proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. Nadomestna kmetijska zemljišča se prednostno načrtujejo na površinah, ki so bila v preteklosti že kategorizirana kot kmetijska zemljišča, njihova kmetijska raba pa je bila opuščena, tako da so v dejanski rabi evidentirana kot gozd. Izguba proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki se bodo trajno izvzela iz kmetijske rabe, se nadomešča z dvigom proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. V ta namen se plodni del tal iz površin, trajno izvzetih iz kmetijske rabe, prenese na površine slabših kmetijskih zemljišč, z namenom izboljšanja proizvodne sposobnosti tal.