84. člen
(naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave)
(1)
Območja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, varovanih območij (zavarovanih in Natura 2000 območij) so prikazana v Prikazu stanja, ki je sestavni del tega odloka.
(2)
Splošni omilitveni ukrepi za doseganje posameznih okoljskih ciljev:
-
Parkovne ureditve in druge zasaditve se izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora.
-
Dosledno se upoštevajo tehnološki standardi za delujoče in novo vzpostavljene industrijske dejavnosti ter uporaba komunalne infrastrukture (kanalizacijski sistem, čistilne naprave ipd.).
-
Drevje v gozdu se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja, po končani gradnji pa je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje, na okoliškem gozdnem drevju ter na gozdnih poteh.
-
Pri posegih se ohranja/vzdržuje oziroma se v primeru degradacije omogočijo pogoji za ponovno vzpostavitev strukturno in vrstno pestre vegetacije gozdnega roba.
Rastline:
-
Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se bodo pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje ipd., je potrebno odstranjevati med posegi in še vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, dokler se ne vzpostavi sklenjena vegetacija. Odstranjujejo naj se predvsem sledeče vrste: kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (F × bohemica), Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum), Ambrozija (Ambrosia) idr.
Osvetljevanje:
-
Za osvetlitev zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra. Vse svetilke morajo biti v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
Vodotoki:
-
Med gradnjo ni dovoljeno posegati v struge vodotokov z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine. Betoniranje na brežinah in v vodotokih ni dovoljeno, prav tako je potrebno preprečiti izlitje mešanic apna ali cementa v vodo.
-
V času gradbenih del ob in v vodotoku je potrebno zagotoviti, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti. Pranje gradbenih strojev in druge opreme z vodo iz vodotoka ni dovoljeno.
-
Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo izven drstitvenega obdobja rib (dovoljeno od februarja do julija).
-
Posege v strugo in v vegetacijski pas vodotokov se izvaja tako, da se ohrani obrežna vegetacija v širini vsaj 5 m (predvsem drevesa, grmičevje in visoke steblike) na obeh straneh struge. Prav tako naj se pri izvajanju kmetijske prakse dosledno upošteva širina obrežnega pasu ob vodotokih (vsaj 5 m za vodotoke 2. reda).
-
Preprečuje se onesnaževanja vodotokov iz razpršenih in točkovnih virov ter spiranje snovi iz površin cest, parkirišč in kmetijskih površin.
-
Pri ureditvah na in v vplivnem območju vodotokov je potrebno upoštevati še usmeritve, ki so navedene v predpisu o vodah.
Ptice:
-
Nove nadzemne vode naj se gradi na pticam prijazen način (izvedba gradenj, ki preprečuje električne udare ptic).
-
V primeru zasteklitve večjih površin in na večja okna ter steklena vrata naj se namestijo nalepke v obliki silhuete ujed.
-
Na območju krajinskega parka Ljubljansko barje naj se vsa gradbena dela in morebitni posegi v drevesno ali/in grmovno vegetacijo izvajajo izven gnezditvenega obdobja pticin v skladu s predpisom o Krajinskem parku Ljubljansko barje (dovoljeno od 30. septembra do 15. marca).
Prehodi za živali:
-
Pri načrtovanju in gradnjah prometnic naj se omogočijo prehodi za živali (dvoživke, divjad).
-
Za vidro: pri gradnji in obnovi mostov za premostitve vodotokov naj se gradnja načrtuje in izvaja tako, da se pod mostom zgradijo suhe police (vsaj enostransko).
-
Za dvoživke: pri obnovi in gradnji novih cest naj se na območjih, kjer imajo dvoživke selitvene poti, izvedejo podhodi pod cestami s primernimi dimenzijami.
Netopirji:
-
Ob prenovi obstoječih objektov se ob morebitni najdbi netopirjev pred pričetkom obnove o tem obvesti Zavod RS za varstvo narave.
-
Kolikor je ugotovljeno, da se v/na podstrehah posameznega objekta zbirajo breje in doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, naj se obnova ne izvaja v času od začetka aprila do konca septembra.
-
Pri obnovi stavb, v katerih se nahajajo netopirji, naj se ohranjajo strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture). Dela naj potekajo v dnevnem času.
Rjavi medved (za celotno SAC Krimsko hribovje-Menišija):
-
Postavitev ustreznih trdnih zaščit (ograj, zidov) višine vsaj 2 m na mestih zbiranja odpadkov in drugih odlagališč v okolici in na robu vasi (zaselkov), s čimer se prepreči dostop in privlačnost teh mest za rjavega medveda ter posledično prispeva k zmanjševanju konfliktov.
Na območju SPA Ljubljansko barje:
-
V gozdu in izven njega naj se uporabljajo obstoječe sprehajalne poti. Prepovedano je vzpostavljanje novih.
-
Vzpostavitev pasu avtohtone grmovnate/drevesne vegetacije ob vseh stanovanjskih površinah, ki mejijo na odprte nepozidane površine (travnik, pašnik, njive idr.).
Na območju SAC Krimsko hribovje – Menišija in SAC Ljubljansko barje:
-
Za osvetlitev zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra. Vse svetilke morajo biti v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Reklamna in okrasna osvetlitev na območju ni dovoljena.
-
V čim večji meri naj se ohranja gozdni rob, skupine dreves, ekstenzivno gojene visokodebelne sadovnjake in mejice.
-
Potrebno je ohranjanje visokodebelnih sadovnjakov, starih dreves in glavatih vrb.
Na območju SAC Krimsko hribovje – Menišija:
-
Izvede naj se postavitev medovarnih smetnjakov. Postavitev medovarnih smetnjakov je potrebna na rekreacijsko-turističnih lokacijah. Iz teh odlagališč je potrebno smeti redno odvažati, vsaj v obdobju od aprila do oktobra (vsaj enkrat tedensko, po vikendu).
Izviri:
-
Na celotnem območju občine, predvsem pa na območju Rakitne, Jezera, Preserja in stičnega dela med Ljubljanskim barjem in obronki Krimskega hribovja, naj se ohranjajo izviri. Teh se ne sme pozidati, ograditi, morfološko spreminjati in vanje posegati, četudi se nahajajo na stanovanjskih površinah.