1.
Organizacija omogoči primerne načine reševanja:
a)
sporov, ki izhajajo iz pogodb, katerih pogodbena stranka je organizacija;
organizacija v vse pisne pogodbe, ki jih sklene, razen tistih iz pododstavka d) prvega odstavka tega člena, vključi arbitražno določbo, po kateri mora biti vsak spor zaradi razlage ali izvajanja pogodbe na zahtevo katere koli pogodbene stranke predložen arbitraži ali, po dogovoru med njima, drugačnemu ustreznemu načinu reševanja sporov;
b)
sporov zaradi škode, ki jo povzroči organizacija, ali glede katere koli nepogodbene odgovornosti organizacije;
c)
sporov, pri katerih je udeležen uradnik organizacije, ki ima imuniteto pred sodnim postopkom, če se mu imuniteta ni odrekla na podlagi določb 5. člena tega protokola;
d)
sporov med organizacijo in njenimi uradniki;
organizacija predloži vse spore, ki izhajajo iz uporabe in razlage pogodb, sklenjenih z uradniki organizacije na podlagi kadrovskega pravilnika in predpisov organizacije, v reševanje Upravnemu sodišču Mednarodne organizacije dela (ILOAT) ali kateremu koli drugemu ustreznemu mednarodnemu upravnemu sodišču, katerega sodno pristojnost za organizacijo sprejme svet s sklepom.
2.
Organizacija lahko za spore, za katere prvi odstavek tega člena ne določa posebnega načina reševanja, uporabi kateri koli način reševanja, ki se ji zdi primeren, še zlasti arbitražo ali predložitev nacionalnemu sodišču.
3.
Kateri koli način reševanja sporov, izbran v skladu s tem členom, mora temeljiti na načelu zakonitosti postopka, da se tako zagotovi pravočasna, pravična, nepristranska in zavezujoča rešitev spora.